še eden od danes:
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/204989/ Dolgo zamolčano trpljenje ostane nekaznovano
petek, 06.10.2006
Tekst: Mojca Furlan - Rus
LJUBLJANA - Vesna Škorc, ki ima največ zaslug za začetek sodnega postopka proti nekdanjemu župniku v Artičah Karlu Joštu, saj je njegovo domnevno spolno izkoriščanje nemočnih deklic razkrila javnosti, je svoje grenke izkušnje opisala prepozno.
Postopka zaradi njenega trpljenja namreč ne morejo več začeti, ker je zadeva že zastarala, vseeno pa je s svojim pogumom spodbudila druge žrtve, da so spregovorile.
Dolgoletno domnevno spolno nasilje za zidovi artiške župnije je sicer zdaj zagotovo končano, vendar ta žalostna zgodba znova odpira nekatera že slišana vprašanja. Denimo vprašanje, zakaj ni takratni mariborski škof Franc Kramberger duhovniku, ki ga sumijo spolne zlorabe otrok, vsaj začasno prepovedal opravljanja službe in s tem zaščitil potencialnih žrtev.
Takrat osnovnošolka Vesna Škorc se je namreč oglasila pri njem in razkrila neprimerno župnikovo početje. Vprašljiv pa je tudi notranji postopek Cerkve v takšnih primerih, saj lahko šele Cerkev, ko obstaja "moralna gotovost o kaznivem dejanju", verniku ali duhovniku naroči, naj upošteva civilno zakonodajo in svoje dejanje prijavi ter "popravi storjeno škodo".
Primer 25-letne Vesne Škorc, brez katere najverjetneje nikoli ne bi bilo sodnega postopka proti nekdanjemu artiškemu župniku Karlu Joštu, je po zakonu že zastaral. Škorčeva je gnusno Joštovo početje razkrila dvanajst let po spolni zlorabi za zidovi župnišča, prepozno, da bi župniku za njen primer lahko sodili. Na srečo je s svojo odločnostjo opogumila druge žrtve, da so tudi same spregovorile.
"Če žrtev o dogajanju pove na glas, je zagotovo zelo prizadeta, za svojo odločitev pa potrebuje ogromno poguma. Zakonodaja naj bi šla v to smer, da bi se zastaralni roki podaljšali, težko pa rečem, kakšni naj bi bili, da bi bili najbolj primerni. Predlogi so različni," nam je povedala odvetnica dr. Tjaša Štrobelj, ki se velik del svojega poklicnega dela ukvarja prav z žrtvami takšnih zlorab. Sicer pa po novem že velja, da se v primerih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, storjenih na škodo mladoletnih oseb, rok za zastaranje pregona ne more izteči pred oškodovančevim triindvajsetim letom starosti.
Žrtve imajo storilce kljub vsemu še rade
Žrtve pogosto ne spregovorijo zato, ker storilci z njimi zelo spretno manipulirajo, imajo namreč moč, oblast, žrtve so od njih na določen način odvisne. "Najbolj grozljivo je to, da imajo žrtve storilca na neki način še vedno zelo rade. Če je to na primer oče in otrok zlorabo razkrije, se počuti kot izdajalec - pri tem ga je najbolj strah tega, da ga oče ne bo imel več rad. Izredno hudo je tudi, da žrtev pove, kaj se dogaja, pa ji tisti, ki ji je zaupal, ne verjame. Po mojih izkušnjah v 90 odstotkih matere ne prisluhnejo svojemu otroku. V 45 odstotkih zato, ker so odvisne od storilca, na primer partnerja, v 45 odstotkih pa zato, ker povedanemu enostavno ne verjamejo. Če bi te matere vedele, koliko poguma mora zbrati otrok, da jim zaupa, bi verjetno ravnale drugače," je povedala sogovornica.
V svoji praksi je spoznala, da zloraba na tak ali drugačen način vedno pride na dan: "Žrtve morajo dati to breme iz sebe, če hočejo razčistiti s preteklostjo, se postaviti na noge in nekako zaživeti naprej."
Zagrožene zaporne kazni za spolni napad na otroka, torej osebo, ki je mlajša od petnajstih let, so različne, od enega pa tja do deset let. Če gre za otroka, mlajšega od desetih let, je zagrožena kazen od tri do petnajst let zapora. "Izrečena kazen je odvisna od posameznega sodnika oziroma senata, vsak sodnik ima do teh zadev drugačen pristop. Danes ni več za to področje specializiranih sodnikov, čeprav se mi zdi, da bi morali biti ljudje, ki se s tem ukvarjajo, posebno občutljivi," je povedala Štrobljeva, ob tem pa dodala, da se ji zdijo z zakonom zagrožene kazni primerne in jih ni treba zviševati.
Čim krajši uradni postopek
Kot članici Belega obroča, društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, se ji zdi bolj pomembno, da bi žrtvam, ki so spregovorile, uradni postopek, ki s tem steče, čim bolj olajšali. Ravno zaradi tega ima po noveli zakona o kazenskem postopku vsaka mlada žrtev spolnih zlorab svojega pooblaščenca, torej odvetnika, ki ščiti njene pravice. Štrobljeva pravi, da bi morale imeti pravico do pooblaščenca tudi žrtve nekaterih drugih kaznivih dejanj, na primer grdega ravnanja. Najbolje pa bi bilo, da bi imel otrok od prvega trenutka, ko pristojni zaznajo, da je bil zlorabljen, tako imenovano zaupno osebo, varuha, ki bi bedel nad njim. Zasliševanje otroka na policiji, pogovori s psihologom, psihiatrom, socialnimi delavci so zanj namreč prava mora. "Otrok bi moral zgodbo povedati enkrat in konec. Pri Belem obroču se borimo, da bi se snemal pogovor otroka s psihiatrom, ta posnetek bi vložili v sodni spis in to je vse. Zadevo bi potem na sodišču dokazovali s posrednimi dokazi," je povedala Tjaša Štrobelj.
Glede sojenja župniku Karlu Joštu je sogovornica dejala, da seveda ne ve, kako se bo do obtožbe opredelila sodnica in kakšen bo sodni epilog. "Pomembno je že, da je zadeva prišla v javnost. Včasih je moralna sankcija za storilca veliko hujša od na primer materialne - najhuje je, če te izloči okolica. Z zaporom pa je tako: tam je storilec na neki način zaščiten, zavit v vato, čeprav tudi med zaporniki pedofilija velja za najbolj zavržno kaznivo dejanje," je poudarila odvetnica.
(potem pa se še sprašujemo, zakaj je tako malo pedofilskih župnikov odkritih... je očitno, da dobijo žegen za svoja početja kar od nadrejenih in da pri nas (razen podkupljenih policistov in nesposobnih novinarjev) ni nič drugače kot drugje - razen da gre z večjim vplivom RKC vse skupaj še na slabše)
Home
Pages: 
