Ni boljše - slabše.
V obeh skupinah imaš VSE.

exo pozabil si na tiste vernike, ki so prepričani, da lahko za svojo vero (ali pa zaradi svoje vere) storijo vse

še vedno pa se mi dozdeva, da imaš pri "nevernikih" v glavi nek stereotip, ki ga precej radi forsirajo verniki (morala je pač zadnje zatočišče religij)

spet pa nam ponujaš neko vsiljeno izbiro: eni ali drugi; naši ali njihovi

(poleg tega pa nisi vprašal boljši v čem; razen, če misliš boljši kar tako)

uživaj!

V bistvu ni nevernikov, vsakdo verjame v nekaj pa čeprav je to en sam , lep sončen dan, kamen ...

Predalčkanje med verniki in neverniki so si izmislile razne religije in nekateri družbeni sistemi.

exorcist wrote on 17.02.2004 at 10:58:49:


Mislim, da ljudi ne moreš tako ločevati kdo je boljši. Nekdo ne veruje v boga, pa nikomur noče nič žalega, nekdo je vsako nedeljo pri maši, pa počne marsikaj nečednega. In če pogledaš, kaj vse so počeli cerkveni dostojanstveniki, od pokolov, mučenj, podpora genocida med drugo vojno in še in še. Povsod so dobri in slabi.

Rad bi dodal nekaj malega na temo nevernih in vernih.
Bojim se, da prevečkrat razmišljamo o skrajnostih. Eni naj bi torej verjeli v Boga, drugi pa ne.
So ljudje, ki pravzaprav ne dvomijo v obstoj Boga, le vero vanj so izgubili. Ali po domače: ne zaupajo mu (več).
Jaz bi te slednje imenoval ateisti.
Tisti, ki trdijo, da Boga ni in ga nikdar ni bilo, imajo pač z njim takšno izkušnjo, zato bi jim težko oporekali. Je pa (po moje) težje dokazati, da Boga ni, kot pa da obstaja.
Menim, da je prihodnost v rokah aktivnih ateistov. To so, po moje, tisti, ki bodo Bogu pripravljeni odkrito in brez olepševanja zaupati svojo zamero in tako zopet vzpostaviti stik z njim. Tokrat, upam, brez posrednikov.

Res je, da je vsak od nas omejen s svojo predstavo o Njem. Omejeni smo tudi z našimi predstavami o nas samih. Želje, izkušnje, čustva.... so pomembni pojmi, ki so v tesni povezavi z evolucijo. Brez čustev ni doživetja. Brez doživetja ni izkušnje. Brez izkušnje ni učenja.
Brez želje ni primerjave o tem kaj je za nas dobro in kaj slabo. Brez znanja o dobrem in slabem... ni evolucije.

Pri evoluciji človeške družbe pa gre vedno za evolucijo čustev in ne materialnih dobrin. Če ni čustev, ni evolucije! Zdajle smo, po mojem globokem prepričanju, v čustveni kameni dobi.

Ljudje brez čustev nimajo želje, ki bi jih vodila, zato so obsojeni na ideologijo in religijo, ki jim bosta povedali, kaj sploh je zanje "dobro" in "slabo".

Ko pošlješ otroka v šolo, mu najprej zbijejo iz glave željo. Potem mu vzamejo čustva. Ko izgubi smer in primerjavo o tem, kaj je zanj dobro ali slabo, sveta ne doživlja več, kot del sebe. Brez doživljanja ni izkušnje, brez izkušnje ni učenja.... Zato šola tudi obstaja, da ti vsili nadomestilo za ukradeno vodilo: izgubljeno željo. Da ti kup informacij, ki jih uporabljaš tako, kot divje zveri uporabljajo ostre zobe. Da z njimi zadajaš drugim nesrečnežem in Naravi - smrtne rane. Svoja dejanja potem opravičuješ z Ideologijo in/ali Religijo.