exorcist wrote on 17.02.2004 at 11:08:46:V nauku Nove zaveze o ljubezni obstaja strogo razlocevanje med erosom, ljubeznijo, ki hrepeni zato, ker je nek predmet ali oseba povzrocila to hrepenenje, in agape, ljubeznijo, ki daje in ki je splošno brezpogojna. "Agape" pomeni kaj ljubiti zato, ker je, ker obstaja. Je znak krščanskega Boga. Zanima me, ali je možna brezpogojna ljubezen, da jo realiziraš in živiš po njen, kot je recimo Kristus, Buda intd.? Ali pa je to za nas navadne smrtnike neizvedljivo in nemogoče? Jezus je na križu vpil: "Odpusti jim Oče, sj ne vedo, kaj delajo!"
Grki so v tistem casu res uporabljali tri besede za ljubezen in sicer eros, philia in agape, pri cemer je bila agape se najbolj podobna krscanski ljubezni. Perzijci pa so v tistem casu poznali kaksnih 80 razlicnih besed za to kar danes oznacujemo z ljubeznijo. Po mohem brez dobrega poznavanje hebrejscine kam dalec ta razprava ne bo prisla. Dejstvo, da pa obstaja v vec jezikih (sanskrt, parsi) po 70 ali vec besed za ljubezen, v vecini modernih pa samo ena, pomeni, da je ta rec rahlo zmuzljiva in jo je zelo tezko opisat. Oz. da so imeli tudi v z "ljubeznijo bogatih" jezikih najbrz veckrat probleme, katero besedo uporabit.
Dejstvo je, da nasih obcutkov direktno ne moremo direktno posredovat drugemu, pa ce smo se tako dobri komunikatorji. Posredujemo lahko kvecjemu kaksno pojavno obliko, poskusamo odkrit kontekst v katerem se je obcutek pojavil in to poskusamo razlozit z obilico metafor, ki bi to nase obcutenje oz. stanje lahko primerjali z bolj ocitnimi in lazje razumljivimi recmi.
Tako, da se, kar se ljubezni tice, se vedno najbolj splaca obrnit na pesnike.
bp