Sem v zadnjem času spremljala odzive na predlog, ki ga je izpostavila N. in ob tem naletela na nekaj, kar prvi hip izgleda kot narobe svet.
Dejstvo: precej članov foruma sprejema igrice nekaterih posameznikov, ki želijo vse posvinjati, uničiti, potacati, in to počnejo s končnim ciljem, da bi jim člani foruma velikodušno odpustili to njihovo nezrelo vedenje.
Drugo dejstvo: precej članov foruma ne sprejema tistih, ki opozarjajo na zgoraj omenjeno destruktivno vedenje.
Narobe svet? Kakor za koga.
Ampak z malo razmisleka je psihološko ozadje dogajanj jasno. Ob tem naj se zahvalim titudu, s katerim sva se v debati dotaknila prav posebne patologije, ki bi jo sedaj jaz poimenovala "vseobsegajoča ljubezen".
Pristaši vseobsegajoče ljubezni torej velikodušno odpuščajo tistim, ki so odkrito in direktno nasilni, med tem, ko ne zmorejo velikodušno odpustiti tistim, ki na to nasilje opozarjajo. Paradoks pa tak.

PS: Tole je pisano iz dveh razlogov, ker se avtorica tegale prispevka ravnokar uvaja v osnove TA, kamor sodijo tudi igre, in pa ker je analiza takšnih paradoksov dobra vaja za (samo)spoznavanje.
Pa lep dan vsem skupaj.