titud wrote on 27.02.2004 at 15:14:49:Bom probov jest obrazložit. Če se forum vzame do konca resno kot ena virtualna skupnost za uspešno ozveščanje in osebnostno rast,
Ozaveščanje?...
Ja, kolikor mi je poznano, nekoga žaljenje, ali pa, bom takole napisala, označevanje z nesramnimi besedami, zaboli.
In ko nekoga nekaj zaboli, se bo branil. Branil ali s protiudarcem, ali z umikom, vsekakor ne bo kar sprejemal udarce (žalitve).
Ne vem, če se povrnem na začetek, otroka, ki prvič ugrizne svojo mamo, tudi odrinemo stran, mu tako ali drugače dopovedujemo, da to boli, ampak dokler ne bo otrok imel neko izkušnjo (pa ne samo eno), kako boli, če te kdo ugrizne, ne bo vedel. Kako otroka ozavestit, da grizenje drugega boli, je več načinov (drugi otroci povzamejo taktiko, da ugriznejo nazaj, starši, pa otroka pitamo z besedami, ne to ne smeš, to boli, ... torej s prepričanji).
Ne vem, od kdaj je dopuščanje in neukrepanje tudi ozaveščanje.
In kr_neki in me&my self sta se pri kr_eden-novem primeru pač poslužila tiste taktike, da sta ugriznila nazaj... in tako je Kr_eden dobil izkušnjo, kako to boli (če jo je dobil, če se ni na vse skupaj le smejal in izkoristil vašo "dobroto", za neke svoje namene.), forum pa je še vedno služil svojemu namenu - ozaveščanju.
Oz. vsaj enemu izmed namenov.
Quote: Če takega vzdušja nimaš doma, bivališča ne moreš imenovat za dom, v katerem bi lahko domači osebnostno rastli. In če imaš doma res dom, je v takem domu dopuščeno praktično vse.
Ni ga doma, kjer bi bilo dopuščeno vse. Niti partnerskega odnosa ne. Čeprav bi forum to naj bil, torej nek ideal. Ampak bo to mogoče takrat, ko bodo tu gor pisali roboti.
Zaenkrat pa pišemo ljudje.
Neka brezpogojna ljubezen, je le iluzija, ki nam le megli zaznavanje resničnosti..
Šele, ko otroci postanejo drugi starši, lahko govorimo o takšnem domu, kjer je dopuščeno vse. Ampak, ne zavedamo se tega, da so otroci prevzeli večino naših prepričanj in so nam v večini prepričanj podobni.
Takrat dobimo občutek, da je v domu dopuščeno vse. Da imamo popolno svobodo. Vendar je ta svoboda in dopuščanje, le v ozkem krogu prepričanj.
Isto je bilo s forumom. Ko je bilo le nekaj ljudi, s podobnimi prepričanji, smo se počutili zelo svobodno in sprejeto. Zato smo mislili, da je vse dopuščeno.
Ampak, šele zdaj vidimo, kje smo.
in
Kdo smo.
In, ali je res forum služil ozaveščanju ?