Večina ljudi hoče imeti otroka, toda veliko staršev, ki ne znajo kazati ljubezni do otroka. Ker je ta izhodišče pravilne vzgoje otroka, ga starši, ki ne čutijo prave ljubezni do njega, zmeraj napačno vzgajajo. S tem škodijo otrokovemu duševnemu razvoju, v hujšuh primerih napačne vzgoje oziroma vzgoje brez ljubezni pa izmaličijo otrokovo osebnost. Glavna metoda napačne vzgoje otroka je ukazovalno, vsiljivo, nasilno, celo kruto ravnanje z njim. Tudi pri tem naj bi bila premoč nadomestilo za ljubezen.

Za pravilen duševni razvoj otrok potrebuje, da ga ti ljudje upoštevajo, da se ukvarjajo z njim, ne telesno, temveč tudi čustveno, da so prijazni do njega in ga imajo radi. Potem čuti potrebo, d ga vzgojitelji spodbujajo k latni dejavnosti, da ga podpirajo pri osamosvajanju, da pri tem priznavajo njegove uspehe. Hkrati potrebuje njihovo zaupanje, upoštevanje njegove posebnosti ter pravično ravnanje z njim. Če otrok doživlja takšen odnos odraslih ljudi do sebe, se začne doživljati z občutkom lastne vrednosti in pomembnosti.

dr. Marijan Košiček