Toni_Zamene wrote on 11.05.2004 at 14:54:09:



Razum po moje v kritsusovem času ni bil pojmovan v razsvetljenskem smislu kot čisti um, ampak kot običajna  preračunljivost, ki dušo človeka  ogroža  danes prav  enako kot v kristusovem času.

Tale mesijansko-odrešiteljski prihod je znan skoraj pri vseh kulturah. Jung, za razliko od Freuda, ki je bil ateist, je upošteval še iracionalno komponento človeške psihe. Koliko sem ga bral, sem prišel do tega zaključka, da človek mora vedno najti in iskati v sebi ravnotežje, da se tehtnica nikoli ne prevesi v eno stran, ker to je potem ravno patološko. In ravno to se danes dogaja v družbi, ko postaja toga, suhuparna, materialistična, da se poudarja zgolj intelekt, razum, ratio in podobno.... Se pa s tem zanemarja ravno tole "divja" podzavest, prvinskost in prirojena instinktivnost, kolektivna duša, kakor je on temu pravil, ki naj bi bil zgolj neke vrste spomin naših prednikov, ki so živeli pred nami...


Jung je verjetno misli na reakcijo nasproti suhoparnemu razumarstvu oziroma racionalnosti 20 .st., ki se dandanes resda skoraj malikuje, samo če pogledaš znanost, kjer je iracionalnost, recimo verovanje v transcedentne stvari, reč posmeha in neodobravanja, kjer so se posamezniki sami oklicali za male bogove, npr. kloniranje in manipulacija s človeškimi zarodki, nevedeoč, da s takim ravnanjem ubijamo tudi del sebe, da taka družba rojeva duševne bolnike itd....    

m wrote on 13.05.2004 at 09:06:47:




They have suffered and they recognize the Truth. (imo)

Lilith wrote on 11.05.2004 at 20:45:36:



Torej je potrebno duhovnost držati na vajeti ?

Torej duhovnost ni nekaj, kar bi človeku pomagalo do notranjega miru ?


Robi.

Exo odgovorila ti bom tuki
->  -> Nadaljevanje off-topic razprave iz topica  'Torinski prt - dokaz, da je Jezus preživel križanj'
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=vera;action=display;num=108522281...

alterego,   reply #26 on: 06.23.04 at 12:57:46

  Quote:

Verjamem da so tudi taki, čeprav redki. Posebaj v dananšnjem času je vse manj takih, ker vlada logika kapitala, ko častimo zlato tele potrošništva, ko se vse religije združujejo v eno vero in se brišejo razlike med njimi, saj vsi malikujemo in molimo k enemu Bogu, ta bog je Mamon, bog bogatenja in izkoriščanja, bog povzpetništva, bog lakomnosti in požreštnosti po dobičku, bog senzualnih oziroma čutnih užitkov, ki dela še večji prepad med revnimi in bogatimi sloji. Na račun revnih bogati postajajo še bogatejši, ki se ožijo v majhne elitne skupine, in revnejši še bolj revni, ki pa jih je vse več, da nimajo za osnovne življenjske potrebščine in za hrano. Ne verjamemo več v onostranstvo in si skušamo narediti raj na Zemlji tako, da živimo čimbolj ležerno in da "uživamo" v različnih razvadah, da se hodimo kopat v umetne luksuzne "rajske" vrtove, ki se nahajajo predvsem na območju tretjega sveta, kjer turist da za enodnevno nočitev toliko denarja, kar domačin ne zasluži v enem mesecu, ko jih izkoriščajo v njihovi bedi še dodatno s seksturizmom.  

Kako naj potem verjamem v dobroto ljudi, če smo hujši kot zverine? Makaka ljubezen, še to sploh obstaja v našem svetu? Poraja se mi vprašanje, zakaj in kako naj ljubim, če me drugi sovražijo? Saj se ljudje nimamo radi, saj se pobijamo med sabo, gojimo sovraštvo drug do drugega, si zavidamo.... Kaka krona stvarstva smo, napaka stvarstva smo ljudje, uničujemo naravo, netimo vojne in prepire in se mrzimo.... Takao ljubezen naj vsak obdrži zase, ker je nočem, da me ljudje na tak način "ljubijo", saj ne znamo ljubiti, če smo morilci in navadna drhal, čeprav bi radi... Z šimpanzom imamo 99,9% identičnih genov, torej smo živali, ki pa ne znajo ljubiti.

  Quote:

Ključ do sreče ni v seksu, moči in ne v hrani, ampak predvsem v zadovoljstvu in notranjem miru, v skormnosti, zakar pa ne rabiš skorajda nič. Poglej si recimo angleškega pevca Robija Williamsa, ki ima vse to, kar si naštela zgoraj. Pa misliš, da je srečen? Če mu vzamejo, alkohol in droge s katerimi si blaži duševne bolečine in mu služijo kot antidepresivi, da lahko živi iz dneva v dan, da sploh preživi, je isto kot da mu pokracamo dol z obraza make-up in pogledamo kaj se skriva izza maske zvezdnika, ostane le patetična in usmiljenja vredna živčna razvalina.    

---------
Ja, bilo je dost raznovrstnega nasilja v preteklosti, pa tudi danes
vendar strogo sudiš
kaj je z pozitivnim mišljenjem, seveda si o tem bral v morju knjig, a ne?
vidiš napačen z tvojimi 'črni očali'
kako naprej če tako povedaš?!

Verjetno imaš prav, če si nadanem siva očala in pogledam na travnik oziroma zelenico, vidim vse sivo kot puščavo. Če pa si nadanem zelena očala in pogledam na sive asfaltirane ceste pa vidim vse zeleno, ampak rožice bom zaman iskal na sivih betonskih magistralah.

Se pravi ni dobro, če vidimo vse črno, pesimistično, ker svet ni takšen. Ampak prav tako bi bilo narobe, če bi videl vse zeleno, optimistično, lepo, kot recimo tukaj Stojchy in še marsikateri idealist. Oboje bi bila iluzija, ker si noben ne upa sneti očal, ker skozi oboje očal vidijo popačeno sliko realnosti, eni presvetlo, drugi pretemno.


Siva očala:

Recimo Slovenci smo veliki individualisti, egoisti in seveda tudi zelo prepriljiv narod, s tem tudi nevoščljivci.

Zelena očala:

Slovenci smo delaven narod, gostoljuben, priden in širokogruden.

Resnica bo verjetno nekje na sredini? Vidiš, tukaj me moti, da ima večina ljudi na očeh zelena očala, kar niso zmožni, da bi brez očal gledali "zeleno". Zato se mi zdijo vse te Pozitivke in podobne pisarije pretvarjanje, ki ne prihaja to iz globin duše, ampak samo iz vere v boljši jutri in iz nekakšnih zasanjanih predstav, ki nimajo stika z realnostjo, kako bi naj bilo.... Zato se jaz na vse to požvižgam, ker ne maram, da se ljudje skrivajo za fasado religij, ver in filozofij, niso avtentični - prvobitni, ampak je vse skupaj ena velika šarada, maska in obliži za njihovo duhovno izpraznjenost in pustost. Ker ne znanjo živeti, se raje zatekajo v neke pravljice in zasanjano žlobodrajo pocukrano-duhovne besede, ko sluz ali ona žlabrasta želatinasta torta - FUUUJJ... Napravljanje in zateganje v namišljeni svet se mi gabi, ker ljudje ne govorijo skozi sebe, ne priznajo, da so osamljeni, jezni ali nesrečni, ne, raje se skrivajo za svojo obleko duhovnosti in se delajo, da nekaj so, kar v bistvu niso.... FUUUJJJJ!!!!

arelena wrote on 24.06.2004 at 13:32:00: