Ja, ampak verjetno bi folk potem bolj pripravljen in bolj s premislekom v zakon vstopal.

goinup wrote on 04.05.2004 at 08:34:45:


Tudi to.

Mene v splošnem boli, kako ljudje vstopajo v odnose s pozicije rezervne second chance v rokavu. Že to, koliko ljudi živi skupaj pred poroko, pa se potem nikoli ne poroči, je en pokazatelj tega, kako ljudje jemljejo odnose zlahka...v smislu, bova preverila, če sva za skupaj.
Še najbolj žalostno pa je, da verjetno ne razmišljajo vsi na tak način, da si verjetno marsikdo želi ostati skupaj...ampak če se lotevamo odnosa na tak način, skozi nek test "bomo videli kaj bo", skozi takšno lahkotnost....potem nas nič ne "sili" v pravo predanost in zavezo. In razpade marsikaj, kar bi ob pravilnejšem (ali morda bi bila boljša beseda preudarnejšem) pristopu lahko imelo dobro prognozo.
Meni je to ful žalostno, no.

Lilith wrote on 04.05.2004 at 08:46:45:


Men se pa zdi žalostno to, da se folk poroči z namenom in pričakovanjem, da jih bo pol ta družbenopravna  zakonska zaveza držala skupaj.  Bosanski zakonodajalci  so po moje v razočaranju nad možnostjo neformlnega (medetičnega in medverskega) sobivanja vse upe v trajnjše sobivanje položl v zakonsko regulativo in pravno  zaščito odnosov  tako nad medetičnem/državnem nivoju   (tri enklave) kot medsebnem (partnerska skupnost). A bosanci ne bi blli bosanci, če ne bi sprejmal zakonov predvsem zato, da se pol še bolj pol izurili v veščini, kako živet mimo njih.        

Lilith wrote on 04.05.2004 at 10:32:42:


Za dobro ni potrebne formalne zaveze, na  tisto slabo pa naj bi za mnoge  formalna zaveza praviloma deluovala kot prisila/obveza   oz. grožnja pred sankcijo.  V zavesti bosancev je to najmanj intervencija nata, če bo  se bo eden od dveh hotu zarad slabga razit, zato bo seveda dvakrat premislu, če bo to res naredu (stranski učinek take grožnje je to, da se mujo od fate razide tko,  da tega noben ne opaz in da ga zato noben niti sankcionirat ne more).