Nekaj časa nazaj sem dojel, da se učimo na svoji potki določenih stvari. Učil sem se recimo dan, teden, mesec, včasih leto, določen stvari se bom verjetno vse življenjsko, to sem razumel. Potem sem v pogovorih z Bogom bral, da se v bistvu ne učimo ampak bolj spominjamo, ampak nisem takoj dojel kaj je s tem mišljeno.

Dolgo časa nisem čisto razumel kako je učenje povezano s spominjanjem. Sedaj sem dojel in  znam povezat to dvoje.

Spominjamo se svoje božanskosti, vendar če se ne spomnimo se jo je treba naučit.

Kot v šoli, povejo ti, prebereš, veš, spoznaš, pride izpit, ja tam se včasih ne spomniš.
In kaj potem lahko narediš? Nič. Domov greš ker padeš in veš da se je treba naučit. Če si iskren veš dvoje, da se nisi dobro učil in da nisi dobro naredil domače naloge.

Torej je potrebno delati na tem, da narediš kar veš, da je za naredit, to imenujmo domača naloga(oz stvari ki jih že dolgo odlašaš a veš, da je treba, da jih narediš). In pa na tem da poizkušaš delati na tem da bolje dojameš učenje, to imenujmo razumevanje in dojemanje učenja.(V bistvu je treba probat iz nove dimenzije dojet učenje tako da ti bo jasno, lahko rečemo razširit zavest, poiskat drug vidik (alternativo) temu, da vidiš kako gre, da znaš čist po kmečko razložit oz še bolje, da znaš to vnest v prakso)

In ko to dvoje narediš gre!

Predvsem pa ti mora stvar, ki se jo učiš biti zanimiva...

Quote:

Jaz se nikoli nisem učil, če me snov ni zanimala. Poleg tega je to prevelika izguba časa.

Če se je pa treba in me ravno ne zanima preveč, si pa zadevo najprej naredim zanimivo  

Vsako stvar si je mogoče narediti zanimivo, le s prave strani jo je treba pogledati.

goinup wrote on 17.03.2004 at 13:10:29:

Preveč zahtevaš od učiteljev  8)

sidha wrote on 17.03.2004 at 13:46:45:


Za kaj pa?

sprasval te je, za kaj (drugega) pa se naj pol izdajajo ti "ucitelji".

uh, kako simpl a?

kaj ti delaš? a si res dober v tem? a si najboljši v tem kar bi rad bil, ali res daješ ljudem to kar je to to, ali včasih malo preskočiš kaj? maš kakšen dan svojih stari tolk da pozabiš na vljudnost, na iziv, na to kar je v tebi...

vsak učitelj pa naj si bo matematike ali odnosov je človek z osebnimi probelmi in osebnim poslanstvom.

morda kakšen ki gre za učitelja tudi ni čisto zato ustavrjen ampak tega ne vemo natančno, morda se bo skozi učenje drugih teh stavri naučil tudi sam, morda se mu bo odprlo nekje drugje, drugo področje, drugo leto.

užimo se za življenje, tudi če učiš je tako da je to el del poti, morda boš to znanje potem kej drugje uporabljal in ga boš potreboval.

je pa res nekaj drugega, eni učitelji res čutijo snov, jo zanjo predat, jo radi predajajo, nekaterim to uspe tako da jo učenci slišijo, drugim ne čisto tako.

recimo velikokrat slišimo človeške učitelje in imajo tudi moč prepričevanja.

kaj pa recimo ostali učitelji, kot so rastline, zemlja, živali...

še človeških, ki jih razumemo in slišimo v bistvu nočemo razumet in slišat.

če dam za primer od drugih samo alkohol, ki ti govori miljon stvari in je tolk ljudi na svetu naučil poguma, resnice... kot malo kater učitelj na zemlji, pa ga slišijo?

si naredil recimo domačo nalogo za vse te učitelje?

hm? velikrat je tako, snov nam je neznana, samo nekak čutimo, da je treba it skozi to, včasih smo kaj falil in je za poravljat drugače ni tolk lahko, nit zanimivo ni, na trentuke cela jeba, ampak je treba in je prav da greš.

kako boš naredil snov zanimivo če sploh ne veš akj se spominjaš oz učiš povej to ljudem ki majo probelm!!!

učenje lahko narediš zanimivo, lahko celo preneseš stari iz drugih področij, da jih razumeš, užitek se je učit če to znaš in če se hitro učiš in še hitreje razumevaš, predvsem pa modro živiš, da se ne učiš na trdih primerih.

včasih pa je tako, da ima kdo veliko nalogo za opravit, se je treba veliko spomnit in tudi veliko naučit, da ne rečem dopolnit znanje.

tko gre to.

lepo je učenje, lepo je življenje.

pravzaprav se stvari samo dopolnjuje  

včeraj mi je ena priajteljica dala vpogled da se velikokrat spominjamo učenja starih vzorcev v katerih smo bili in se nam ponavljajo na vsakem nivoju, da bi jih ozavestili.

verjetno je naš nastarejši vzorec to, da smo bili eno z bogom.

je pa zanimivo da včasih niti en vemo kaj se učimo in se sprašjemo zakaj? namesto kaj naj naredim in kaj se učim  

bi odgovor prej prišel a?