Ste izbrali tako zanimivo temo. Zaigran orgazem, da ali ne. In pa ...čemu sploh.
Pravijo, da je vsak človek eno vesolje v malem ali pa niti ne v tako malem...in da je čudež tudi. Spolnost naj bi bila ena od sestavnih elementov človeka, neločljivo povezana in soodvisna od in z ostalimi njegovimi sestavnimi fizičnimi in psihičnimi elementi. Dokaj splošno razširjeno mnenje je baje tudi, da so vesolja še precej neraziskana, celo nerazumljiva ali nerazumljena in čudeži takisto. Tudi sem slišal ali pa ne, da so vesolja celo njim samim pogosto tuja v poskusih razumevanja, čudeži pa da svoje čudežnosti prevečkrat niti ne zaznavajo.
Bi domneval, da je povsem možno verjetno, da je izostanek obojestranskosti orgazma pri slučajnem preseku dveh spolnosti prej pravilo kot izjema. Najbrž nič tragičnega, ob predpostavki, da je neznank zadosti, časa, volje in želje po njihovem odkrivanju pa tako malo...pa povsem drugače, če ju medsebojna privlačnost ujame v skupno popotovanje, volje in želje in iskrenosti in vztrajnosti in prilagodljivosti in zagotovo še česa po odkrivanju neznank pa ni. Vse skupaj dodatno oteži še dejstvo, da se vse spreminja...tudi vesolja. Igranje orgazma kot neka stalnica, je slaba popotnica, bi dejal.
Usklajevanje spolnosti dveh vesolj na najvisjo vibracijo, na orgazem, je delo, lažje ali težje, prijetno ali bolj prijetno, vsekakor pa stalno in različno. Če so vse ostale privlačne sile med vesoljema močne, tudi občasen izpad skladnosti v spolnosti ne potrebuje igre. Če pa jo, in se ponavlja, je smiselno preveriti še kaj..pri sebi najprej, pa še kje.
en bk