exorcist wrote on 18.02.2004 at 18:36:48:


Exo, jaz bi ti lahko knjigo o tem napisala, bom ti pa čisto na kratko povedala...

Sestradan pes svojemu gospodarju ne bi nič naredil, še najmanj pa to, da bi se ga lotil za kosilo!
Če bi pes videl, da gospodar leži na tleh mrtev bi šel do njega in se ulegel in ga varoval, sestradan ali pa ne. Dokler ne bi spoznal, da z gospodarjem ne bo nič, potem bi odšel in si poiskal za jesti.
Prvič slišim, da so psi ljudožerci - NISO!
Dvomim, da bi pes pojedel čoveka, v to ZELO dvomim.

Še nekaj, nekateri gospodarji ravnajo s psi zelo, toda pes ne bi gospodarja nikoli pustil na ''cedilu'', četudi je gospodar z njim ravnal zelo grdo. Gospodar psa pusti, ne pes njega! Pes bo svojemu gospodarju vedno zvest, če bo gospodar ležal na tleh mrtev in pes ne bo imel nič za jesti in bo prestradan ne bo gospodarju nič naredil, samo to, da se bo ulegel zraven in počakal svojega gospodarja.
Psi so tako nedolžni, gospodarji iz njih naredijo ''zmaje'' potem jih krivijo kaj vse počno... Gospodar je tisti, ki je kriv za vse, ne pes! (No tudi kdaj, ne bom zdaj hvalila pse, samo je res...)

Zdej pa ne vem, razum al'pa ne, jst ti več kot toliko ne morem razložit edino, če ti knjigo napišem!


lp, Maši

pa saj v takih časih niso sam psi tisti, ki bi npr. jedli ljudi

verjetno od divjih afriških psov,
ali avstralskih dingov,
ali pa mogoče hijen, kdo ve?

Saj veš, Maša, že pri ljudeh je marsikaj možno... Kakšen bum je povzročila ona scena "Alive", ko so po letalski nesreči, odrezani od civilizacije, ljudje pač morali nekako preživeti.

Kaj šele psi, ki se z etiko in moralo ne ubadajo kaj preveč, kvečjemu z navezanostjo, žalovanjem...

Čeravno sem ta hip začela razmišljati, da v krizni situaciji, verjetno ravno moralo lažje odvržemo kot čustva (če gre za oseben odnos). Tako da, ne vem ???

Vseeno pa mislim, da ima exo prav.

Maša zakaj psi oobčasno jedo travo, potem pa bruhajo? Veš?

Masa wrote on 26.02.2004 at 15:32:20:


Ja, ampak, zakaj imajo to čudno navado?

s tem izločijo vso dlako tud, ki se jim nabere v želodcu, jap...k mojidve velik trave pojesta, skozlata pa jo sem ter tja

mene je zgodbica zelo pretresla in jokala sem,res....lahko jo prenesemo tudi v svoja živjenja in se včasih vprašamo...zakaj se nikoli nimamo radi,zakaj smo grobi do sebe ,zakaj vedno kritike in kje je milost....če je ne damo sebi ,je ne bomo dali ,ker je ne znamo ,niti drugim in kje so tu šele živalice...to so naši mali bratja ...a smo pozabili na to...kot največkrat pozabljamo nase...in ti boli...