Naravne katastrofe, kot so potresi, poplave in podobno so že od nekdaj bile in še bodo.
Ko je bila Zemlja še mlajša (in živahnejša), so bili taki "brutalni" naravni pojavi celo mnogo pogostejši, kot so danes, ko je že veliko bolj umirjena.
Kontinenti se sicer še vedno pomikajo in ti premiki imajo za posledico tudi tresenje na površini.
Zadnji pakistanski potres je posledica pomkanja indijske podceline proti severu, ki traja že stotine milijonov let in ki je med drugim ustvarilo tudi Himalajo.
Nanga Parbat, s katere so poleti spektakularno rešili "ubogega" Humarja in ki sta jo pred mesecem uspešno osvojila dva Američana (ker sta bolj natančno spremljala vremenske napovedi 8) ), je primer ene take zelo mlade gore, saj jih šteje le nekaj več kot milijon let in ki (ob spremljajočem tresenju) še vedno raste.
Proti pomikanju kontinentov torej ne moremo storiti prav veliko, ker ti se premikajo sami od sebe, pa če smo ljudje prisotni ali pa če nismo (tu ne igramo prav nobenega faktorja).
Še najbolj si lahko pomagamo s protipotresno gradnjo na področjih, za katera je ogroženost več kot očitna.
Lastni grob si ob potresih prav po hazardersko skopljemo kar sami, ker si delamo bivališča, ki jih že malo močnejše tresenje poruši.
Za primer naj omenim, da so pri gradnji najvišjih stolpnic (500 metrov in višje) vkalkulirane magnitude, ki naj bi jih tak nebotičnik brez škode prenesel skoraj do 9 stopnje, zato je prava "gradbeniška" sramota, če se ti že pri 7 stopnji na glavo podre strop pritlične bajte.
Na spodnji strani je nazoren animiran prikaz, kako so se skozi zgodovino Zemlje pomikali kontinenti in spreminjali površje. V predstavitvi se lahko interaktivno pomikamo skozi različna obdobja Zemlje in opazujemo dogajanja skozi milijone let.
http://www.bbc.co.uk/education/rocks/flash/indexfull.html
Home
Pages: 
