Quote:Nekaj me iritira pri tvojem pojmovanju sreče, namreč, zatrjeval si, da ne poznaš nobene osebe ali izredno malo, ki bi dosegli srečo in notranji mir z lastnim naprezanjem in samoiniciativo, ampak si mojstra postavil in povzdignil v most, brv, ki spaja človeka in Boga, in kateri je vezni člen, povezovalec, posrednik, čigar naloga je, da nas približa k Bogu. Torej prepada med Bogom in človekom ni mogoče premostiti po lastni moči in prizadevanjih nam, navadnim smrtnikom? Tako tudi, po tvoji teoriji, ne moremo nikoli do popolnosti dojeti pomena sreče in notranje izpolnjenosti brez "mostrov"? Tukaj se ti moram odločno upreti, sj ti za dokaz lahko navedem gomilo ljudi, ki so srečni, katerih stanje sliči tvojemu, pa bodisi so iz religioznih ali nereligioznih krogov, to sploh ne vpliva? Torej ne vidim prednosti, biti privrženec nekega indijskega guruja, še vedno me nisi v nič prepričal...
teufelaustreiber, neki casa nazaj si ze odpiru podobn topik o "mojstrih". ocitno se vedno nisi popolnoma preprican v to, da mojstra ne potrebujes zato stalno odpiras nove in nove topike z istim dvomom. in ce v nekaj dvomis to pomen, da si si sam indirektno povedal, da potrebujes nekoga, ki bi ti ta dvom pomagu odstrant, ker ocitno ti ziveti z njim ni prijetno.
tud men se zdi, da je stojchijeva sreca le nesrecna iluzija srece, ampak ne ti ne jaz ne nihce drug ga ne bo v nic preprical, dokler mu nima za ponudit nekaj boljsega. da pa lahko nekomu nudis nekaj boljsega pa moras najprej sam imeti. in to v "roki" ne le na papirju. zato se ti demistificirat druge ne splaca tok kolkr se ti splaca delat na sebi, pr svoji sreci in izpolnjenosti in s tem se bojo v tvoji druzbi ostali avtomatsko pocutil trpece oz. manj srecne in takrat te bojo pripravljeni neprisiljeno in spontano poslusat, se pustit pomagat. do takrat pa jim lahko v glavo meces raznorazne stvari, ampak le tvoj lasten zgled/sreca steje za napredek, tko pr tvojih dvomih kot pr dvomih ostalih.