Na ja, bom nekaj tu komentirala
ko sem bolj prebrala vidla sem da ni slabo začet thread
8)
( ............................)
večini primerov smo res mi sami tisti, ki smo krivi za različne grozoteja, res, ni slab tak pogled ker je pogosto bolezen uma ali lenoba ko mislimo da je nek drugi kriv za to kaj sami delamo
kolik jaz vem dve so osnovne bolezni - neuroza/neurotiki in sprememba karaktera
ki boloje od spremembe karaktera vedno krivico za vse stavi drugem, neurotiki pa misle da so vedno oni krivi...
psiholozi prave da je lažje lečiti nevrotika ker je odgovoren za svoje delo in se z njm da pogovarjati
Tudi mnenja sem da v nekim primerim krivico ni slabo vsmeriti na ven.
Nič ne de, tudi če ne verjamemo v hudiča, naj to bo nekaj drugega ampak ne človek.
En primer lahko jaz povem:
Enom sem poslušala da hude besede proti božjega Duha so eno od naj težji mogočih grehi...
Zanimivo - takoj so začele takšne besede v moji glavi !
'Ja' , ( kdo sam jaz ??? ), nečem, res ne želim ampak so tu
i moram bati se ker ne grejo ven...
in začnem vojnu... kaj delati?
odločila sem se dolgo moliti - kakor ne bi bilo časa za hude psovke
... in da pozabim na to idejo (sicer nimam to navado, nigdar marsikake hude besede ne uporabljam)
ni bilo lahko, ampak gre to...
Kdaj so misli zopet prišle sem enako delala ...
... dokler nisem slišala razlago 'to je tuja misel v tvoji glavi'
tedaj je bilo veliko lažje, zmanjšal se občutek krivice
'vojna' pa obstaja
lp
Home
Pages: 1 
