Eh, gape, sem ti odgovoril.
Pa ti bom še enkrat, malo drugače:
Ni enostavno premagat svojih traum. Kapo dol, če ti je uspelo. Če te nekdo prosi za pomoč pri premagovanju njegovih, in če so podobne tvojim, in si voljan pomagati, in veš kako pomagati, mu pomoč ponudiš. Če jo sprejme, lepo, če je ne, iz kakršnega razloga že, se lahko umakneš, lahko pa mu še vedno poskušaš pomagati. Ali si ob njegovem odklanjanju tvoje pomoči užaljen, jezen, prizadet, je to tvoja stvar, tvoja stiska. Ni on kriv za to in ga ne smeš obsojati ali karkoli že.
Če nekaj lepega, kar si prebral v knjigi, napišeš, če ideje, ki se ti zdijo pravilne, želiš deliti z drugimi, je lepo in prav. A za njimi moraš stati. Če mi razlagaš, kako lepo in prav je, če si strpen in blag in razumevajoč, obenem pa popizdiš, ko dvignem levo obrv ali pokažem kanček dvoma v tvoje ideje, je najmanj, kar se bo zgodilo, da boš izgubil svojo kredibilnost v mojih očeh, tudi, če bom tiho. In to je moj problem, tvoj pa, če boš zato užaljen, ali jezen ali karkoli pač.
Če se ti zdi, da sem kakšno vprašanje spregledal ali nerazumno odgovoril, me lahko opozoriš.