en_bk
|
Eno lepo jutro vsem.
Mogoče se motim, pravzaprav si močno želim, da se motim in da je za Exota res vse le otročja igra brez nečesa zadaj in želim si, da nas vse le zajebava, ampak. Ne morem se znebiti občutka, da fant vlači težak mlinski kamen iz otroštva in prosi za pomoč, ja, na neprimeren način za marsikoga, a vseeno. Pravzaprav lahko celo razumem njegovo pikrost, trpkost, nesramnost ali žaljivost v komuniciranju. Predpostavka, za katero upam, da je napačna: Če izhaja iz družine, v kateri je haral alkohol, fizično in verbalno nasilje, je njegov odpor do drog vsake vrste, tudi do kozarca terana ob kosilu, popolnoma razumljiv in opravičljiv. Kolikokrat in na kakšne načine je bilo pohojeno njegovo človeško dostojanstvo, kako ranjena njegova otroška duša, ve le on. Sprašujete, zakaj ničesar ne pove o svojih problemih, o svojih travmah, strahovih. Mislite, da je to enostavno? Našel je tale "svet pozitivk" kot upanje, da bo našel dušo, vredno zaupanja, ki se ji lahko odpre, ki bo razumela, ki je drugačna, boljša. Mislil je, da bo našel toplino, razumevanje, strpnost, ljubezen. In kaj je našel. Polno čudovito leporečnih citatov iz raznoraznih knjig, življenskih in neživljenskih, ki pa jih nihče ne živi, ali pa le na pol. In našel je nestrpnost, nerazumevanje, žalitve v dialogih teh istih, ki stresajo leporečne citate, ki jih nihče ne živi, kot orehe. In našel je cel kup raznoraznih življenskih filozofij, ki jih niti njeni zagovorniki ne razumejo, a ne premorejo toliko samokritičnosti, da bi to priznali. Ni pa našel razumevanja nekoga, ki bi bil sposoben se poglobiti vanj in pripravljen si vzeti čas. Dvajseta leta so burna tudi za nekoga, ki ima pozitivne vzorce iz otroštva, kaj šele za nekoga, ki jih nima, ki razen sebe, nima nikogar, ki bi mu bil trdna opora. In kjub temu se ne vda in išče dalje in ta trmoglavost je to, kar mi je pri Exotu všeč.
|