Delnica države je ravno pravo nasprotje zaplotništva in bo prav podpirala ustanavljanje slovenskih podjetij v tujini, saj se bo del dobička direktno ali posredno vračal nazaj v Slovenijo.

Slovenija je imela narazpolago dobrih 10 let in je štartala iz večje konkurenčnosti gopodarstva vsaj v primerjavi z vsemi drugimi kandidatkami za vstop v eu, pa ni naredila nobenga booma, kvečjemu je to prednost zapravla. Zakaj? Po moje zato, ker slovenija zarad globoke (zgodovisko pogojene) ideloške razcepljenosti, zarad globokega razkoraka med urbano in ruralno mentaliteto, zarad globoko vcepljenega odpora proti centarlizmu (predvsem ljubljanskemu),  zarad pokrajinskih samozadostnosti in samozaverovanosti (ki so posledica slabih komunikacij), zarad navezanosti prevelikega števila prebivalstva na državne jasli (od upokojencev,  študentov in socilano ogroženih do paradržavnih firm in podjetij, odvisnih od državnih investicij in porabe) ob hkratnem vseplošnem   induvidualizma slovencev (nenavjaneosti na lastno državo oz. osebne nelojalnosti državi ).... , preprosto ne more dosečt nacinalnega konsenza o čemerkoli.
Če povzamem: konkurenčnosti slovenije  kot celote jest  ne vidim v tem, da se bomo enotno zmenil in ustvarjali konkurenčnost iz centra po državni direktivi pa spodbudi ampak nasprotno v tem, da država prizna svojo nespososbnost in s tem masksimalno prepusti folku, da vsak s svojo kreativnostjo/inovativnostjo prispeva h konkurenčnosti države kot celote. To pomen, da zaupa državljanu, da sam najboljš ve, kje pa kakao bo najboljš razvil svoje proizvodne in sploh vsakršne potencilale in da mu s svojo poltiko sledi, ne pa da mu ona diktira pogoje in ga s tem pasivizira. Jest v DD res vidm en mehanizem, da bo država prisiljen sledit državljanu in se mu podrejat. Nobena državna politekonomska elita ni bolj kreativna  pa inovativna od državljana, ki mora skrbet za svoj ljubi kruhek saj pri nas iz zgoraj omenjenih razlogov ne bo nikol deloval tak način pozitivne selekcije, da bi sposobne pa  kareativne spravil v vrhove državne uprave.  



Vsak bi moral imet svobodno izbiro študirat od zunaj in s tem bi se izboljšala tud kvaliteta domačga študija. Če gredo ven študirat samo ta bogati, bo še zmeraj dost velk pritisk siromakov na domače univerze, da jim ne treb bit konkurenčni. Ko bo  vsak študent imel izbiro, a bo svojo dividendo (pa mogoče še dividende svojih staršev) potrošu za študij doma al pa v tujini, se bodo  univerze zaradi usihanja državnih virov morale nujno prenovit in bit bolj 'konkurenčne' (konkurenčnost se da marit napr.po tem, kakšen donos ima za posameznika  investicija v študij doma  v primerjavi z enako investicijo v študij v tujini)  



Transparentnost bo posledica pritiska folka na izplačilo čim večjega  DD. Folk bo zahteval od države, da nadzira zakonitost delovanja firm, če ne  bo državno upravo zamenjal na volitvah. Zarad pritiska države bodo  tud nadzorni sveti pritiskal na upravo, da dela legalno in s tem se bo povečal tud izkazan dobiček v korist delničarjev firm. Državlajnu tko ne bo več vrlina, če firme goljufajo državo, ampak bo to občutu kot kriminalno denjanje, ker bo neposredno ogljufan sam. Večjega pritiska po transparetnosti si jest ne morem predstavljat, tud če sam pojma nimam, kako se obračunavjo dividende.      

Tak eksperiment bi bil smiseln le v enem ekonomsko zaprtem in znotraj svojih meja natančno definiranem ter obvladljivem sistemu. Ker se pa s prvim majem meje (državne ekonomije) nepreklicno podirajo, bo čez ta prostor še močneje zapihal vseevropski veter, ki ne bo več dovoljeval zapiranja v svoj lastni vrtiček in uvajanja nekih specifičnih ekonomskih inštrumentov (kar naj bi DD bila) znotraj meja tega vrtička.

Še intenzivnejše zapiranje nerentabilnih industrijskih obratov in selitve na področja s cenejšo delovno silo,  so  znanilci tega novega vetra, na katerega pihanje ne morejo vplivati niti morebitni delničarji države.

Ne vem zakaj Slovenijo primerjaš samo z ostalimi bodočimi članicami..ker Sloevenija bo/konkurira tudi nemcem...in niso naš nasprotnik za trg samo Češke firme... gospodarska konkurenčnost mora danes biti globalna...toper ZDA, Kitajsko..ne samo zoper Balkan in V Evropo...in o tej konkurenčnosti govorim jaz



kar se tiče študija v tujini, ti lahko zagotovim, da je ceneje zunaj delat faks kot pa pri nas. Seveda pa se je treba malo vsest in po netu pobrskat in šolske sisteme držav naštudirat (in sisteme financiranja), seveda pa brez dobrih ocen in dobrega znanja tujega jezika ne gre. (napisano ne velja za študij v ZDA, in UK ker je tam drago kot strela in res rabiš astronomske ocene, da dobiš kakšno konkretno štipendijo)

Daj mi nekaj razloži...dobički dividende Telekoma, NLB...gredo že danes v državni proračun in se v obliki transferjev (ne samo socialnih)vračajo prebivalcem. Zato so prebivalci že danes zainteresirani, da ta podjetja poslujejo z največjim možnim dobičkom...samo transparence pa ni...

res ne razumem zakaj se tolk spravlajte na razvojno strategijo države, država namreč daje samo nek pravno in makroekonomski okvir...pravi razvoj pa prihaja iz družbe in njene inovativnosti...odličen primer za to sta Finska in Irska

Mhm, meni se zdi, da bo postala podobna stevilnim stanovanjskim blokom po Sloveniji, ki so presli v last etaznih lastnikov in so zato krasno upravljani in vzdrzevani (upravitelji pocnejo skoraj kar hocejo in kakor hocejo, streha pa po vec let pusca, investicijskega vzdrzevanja sploh ni, ... ).

bp

Nacionalnih držav seveda še ne bomo tako kmalu odpravili.
Konkretno znotraj EU  bodo nacionalne države imele pomembno vlogo le še na področjih, kot so kultura in sociala. Država pokriva tovrstne potrebe in interese nacionalnega prebivalstva iz davkov od gospodarstva v regiji.  
(pri tem pa z davki ne sme pretiravati, ker ji bodo sicer  gospodarske družbe pobegnile drugam)

Zaradi tega ne moremo govoriti o državi kot o podjetju, saj ne gospodari kot podjetje, ki mu je le za maksimiziranje dobička in ker na trgu ničesar ne ustvarja - to delajo podjetja, v katerih pa je država seveda lahko solastnik, torej delničar, vendar povsem enak, kot vsak drug delničar, ki niti ni nujno iz matične države.

Desetina, davki, taki in drugačni, ddv ...  to so samo različni izrazi za neprostovoljna prispevanja v skupni žakelj.
Seveda s temi sredstvi gospodari tudi država, vendar ne kot podjetje, saj njen cilj ni ustvarjanje maksimalnega dobička za svoje lastnike, ampak zadostiti skupnim in dogovorjenim interesom njenega prebivalstva (pogoji za gospodarjenje podjetij, varnost, prosveta, sociala, penzije).  Podjetje ali del podjetja lahko vedno kupi kdorkoli, tudi če ni iz določene države.  Podjetje je mogoče kadarkoli komurkoli prodati po ceni, ki jo določa trg.

Državo bi lahko primerjali kvečjemu s skupnimi službami vendar brez proizvodnih obratov (tozdov po Kardeljevsko).