Quote:Cao,
Bom se enkrat povedu, kar sem ze ene 5x. Jest res nisem sposoben sprevidet, kako bi lahko DD karkoli spremenila pri upravljanju drzave. Imeli bi en malo bolj transparenten in obcuten kazalnik uspesnosti, ki bi se poznal pri tem, ali je treba drzavi placati nekaj vecji ali nekaj manjsi del dohodkov (odstotek tistih, ki bi od drzave dobili vec, kot pa bi ji placevali je itak zanemarljiv)
Men se pa zdi, da odstotek tistih, ki prek socilanih transferjenev (da o opokojninah ne govorim), blazno visok in bo kmalu večina folka za državo čisiti minus oz. ji bo predstvljala večji strošek, kot ima od njega prihodka. Srednji razred, ki finaciral s svojo potrošnjo in dohodnino ta nižji sloj, nevarno izginja. Ekstremno bogati pa imajo poltično moč in vpliv, da so nesorazmerno malo obdavčeni.
Quote:Tudi mene moti, da drzava nima bolj aktivne razvojne politike. Se pa bojim, da je starostna struktura volilcev taksna, da je vecina starejsih in da le te bolj zanima ohranjanje njihovega premozenja in statusa quo, kot pa razvoj, ki prerazdeljuje moc in premozenje k mlajsim in aktivnejsim. Del le teh zeli ohranit cimvisje pokojnine, s katerimi se prezivljajo, del njih pa zanima vrednost njihovega v casu tranzicije pridobljenega premozenja (recimo nekdo, ki je bil v zacetku tranzicije star 42 je danes star 55 let in ga zanima predvsem njegova renta in ohranjanje premozenja) Bi znalo bit, da bi stranka, ki bi pretiravala z razvojnimi programi hitro izgubila glasove napram stranki upokojencev, katere cilj bi bil naprimer ohranit visoke pokojnine in kaksne druge konzervativne stranke, kar se bi se starejsim bolj splacalo (na kratek rok, daljsega za marsikoga od njih ne bo vec).
bp
Razvojn politika države je omejena na interes po reprodukciji plitično-ekonmskih elit. Nje 'neproduktivni' prebivalci države ne zanimajo, njihov interes je, da so čim manjši strošek, ne pa da bi jih obravnalvali kot enkavredne pri delitvi dobička z obrazložitvijo, da pač niso produktivni člen družbe in da zato do njega niso upravičeni. Problem je v tem, da je folk začel zarad tega samega sebe dojemat kot strošek in neproduktivni del družbe in bo zato izkazoval večjo hvaležnost tismu, ki mu ponudu večjo 'socialno varnost', ne pa tistmu, ki ga bo naterov, da se zave svoje vloge in odgovornosti in mu umogoču, da se uveljavi kot kreativne prudukcijski subjekt. Vsak stranka, ki bi delala na principu tovrstnega ozaveščanja folka, v sloveniji s svojim programom nima nobenih šans, če hkrat folk sam ne spremeni mentalitete. Zato je men stanetov koncept bliz, saj folku vrača samozvest, ki mu je bla sistematično vzeta. Vem, da ma v praksi bolj mal šans, ampak ker nimam nobenih političnih ambicij, me to ne ovira, da se ne bi angažiral. Nenazadnje že zarad sebe, ker sem tud sam okužen s to servilnostjo do države.