Absolutna resnica je ena, ampak istocasno se sama sebe dozivlja iz razlicnih (neomejenih) zornih kotov.

bardo:
Quote:


po svojih zmožnosti poskušam prakticirat (delovat) tako, kot priporočajo svete osebe oz. zapisi

to pomeni tudi, da se zavedam da se  Resnica (takšna kakršna je, ne takšna kakršno si jo jaz predstavljam) lahko razodene samo na podlagi Njene volje, da torej moje spoznanje Resnice ni izključno v mojih rokah

mind wrote on 12.01.2004 at 11:43:21:

To itak, da pri spoznavanju ni vse izključno v mojih rokah.
Zagotovo je nekaj več, kot v mojih, v naših (skupnih) rokah.

O "resnici" na splošno je po moje sploh nesmiselno razpravljati.
Bolje je zadeve konkretizirati in se posvečati resnici o tem ali resnici o onem.

Quote:


Razprava, ki pa nikamor ne pelje ...
Podobno nas nikamor ne vodijo razprave o absolutni modrini, o absolutni praznini, o absolutni smrti ali pa, če hočeš o absolutni neresnici ...

t wrote on 12.01.2004 at 11:33:14:


To velja za mišljeno/izrečeno, to je za področje resnic, ki se kreirajo mentalno in čustveno.  Na področju občutenjskega  pa taka definicija aboslutnega ne zdrži, občutje je aboslutno ravno  po tem, ker vse ostalo vključuje in ker sebe sploh ne artikulara do stopnje, da bi lahko preko vključevanja sebe in svojega nasprotja izključevalo vse ostalo.

Jest  tvoje pisanje o  apofatičnosti boga razumem kot to stanje neartikuliranosti absolutnega, ki onemogoča izključevanje, ker če bog ni čustveno/razumsko  artikuliran in obstaja na ravni občutenjskega/naslutenega, potem  svoje absolutnosti ne zamejuje  skupaj s svojim  nasprotjem od vsega ostalega.  

Quote:

Poezija, smer surrealizem?

Dokaz:
Ne vem ali poznaš naprimer Goedelov teorem nepopolnosti iz logike.
Goedel je dokazal, da obstajajo logični stavki, katerih resničnost je nedoločljiva. To pomeni, da ne obstaja dokaz, s katerim bi  lahko odločili ali je tak stavek resničen  ali  je neresničen.

Zgoraj omenjeno ne pomeni, da za dokaz resničnosti ali neresničnosti nimamo dovolj močnih računalnikov ali da bi bilo to zato, ker bi bil naš razum trenutno pač še prešvoh, ne, to velja vedno in ni možno dokazati resničnosti ali neresničnosti teh stavkov nikomur niti načeloma.

titud wrote on 12.01.2004 at 12:17:34:



Tudi občutje je vedno občutje nečesa, kot tako je tudi absolutno: občutiš ali pa ne občutiš. Precej težko, me boš prepričal, da občutje lakote vsebuje vse ostalo, in da sebe ne artikulira do stopnje, da bi lahko preko vključevanja sebe in svojega nasprotja izključevalo vse ostalo (saj veš: lačnemu se srat upira).

Če nekaj občutiš, občutiš točno to nekaj - brez vključevanja ostalega; kar pa se artikulacije tiče, se ta vedno dogaja na miselnem področju.



titud wrote on 12.01.2004 at 12:17:34:


artikuliranje - artikulacija, kakor jo jaz razumem je izražanje, razčlenjevanje, razsojanje: zame je artikulacija vedno razumsko dejanje.

ravno tu je jeba z absolutnim - če je absolutno, naj se ne bi artikuliralo

po drugi strani pa tisto, česar se ne da artikulirati ne more biti absolutno

(iz tega pride lep ontološki dokaz Božjega bivanje: če imam idejo o nečem, kar je absolutno (najpopolnejše), potem mora to tudi obstajati, saj drugače ne bi bilo najbolj popolno. - pri čemer pa se spregleda, da iz obstoja nekega pojma, ideje, še ne moremo sklepati na obstoj stvari)


uživaj!

Bardo_Thodol wrote on 12.01.2004 at 12:41:21:

seveda se jo posluzujem in tud nikol nisem reku da se je ne. ampak istocasno se zavedam, da logika lahko pomaga le do nekje in le v dolocenih okoliscinah. za it "onkraj" teh omejitev pa je potreben na eni strani cas na drugi pa iskrenost.