OK, sem mal izven konteksta uletela....

titud wrote on 12.01.2004 at 09:11:46:


jaz tudi zadnje čase nekaj o daoizmu prebiram, ampak si tale "izhod" predstavljam malo drugače
meni se ne zdi, da to lahko presežemo le in zgolj kot sprejemanje tega
s tem da gremo v nič sem mislila meditacijo
edina vaja, ki so jo daoisti že od vsega začetka izvajal je bila meditacija, če prov vem
to pomeni, da vseeno ni tok simpl, je treba delat
imeli pa so ideal biti tukaj in zdaj v svetu, kot nezavedajoč otrok se
ampak to so dosegali s pomočjo meditacije, pa še česa
mi se tu in zdaj hkrati rodimo v svetu pojavov, izkušenj, pa še pojmov
to sprejet je eno
to pozabit pa drugo
recimo, da si enkrat potem toliko zdaj in tukaj, da skoz meditiraš
kar se mene tiče je moja pot še dolga

Grki so imeli popolnoma drugačno razumevanje reda in kaosa, predvsem pa ga niukoli niso mešali z idejami.

Za grke je kaos tisto nepojmljivo (kaos ni nekaj, čemer bi mi dejali nered), tisto začetno prastanje, nek neskončni prostor, iz katerega je nastal svet - kozmos.

Pri idejah pa Platon gleda na popolnost: ideje so popolne, medtem, ko je materija nepopolna in tako tudi izvor vsega napačnega in nepopolnega  (ideje kot take zato niso neposredno povezane z redom, temveč s popolnostjo, medtem ko materija ne predstavlja kaosa, temveč samo tisto nepopolno).



uživajte!

Pustimo stare Grke, saj so bolj kot ne le še zgodovinsko zanimivi.
V teh dvatisoč letih zgodovine se je namreč zgodilo marsikaj novega, nastala so mnoga nova spoznanja, o katerih se starim Grkom razumljivo ni moglo niti sanjati.

S spoznavnega vidika je zanimivejše od starih Grkov  prebiranje novejših avtorjev  8)

Pojmi, kot so red, kaos, slučajnost, kompleksnost  so že dokaj dobro in egzaktno definirani. S področja filozofije so tako prešli na področje znanosti in z njimi se operira že podobno kot naprimer s pojmi hitrost, masa ali energija.

Kaos je po teh novejših definicijah nekaj vmes med redom in slučajnostjo (neredom). Kaos predstavljajo izredno kompleksne strukture, ki pa niso slučajnostne ampak izražajo nek določen red, in iz reda izhajajo, le da ga je z razumom težko ali nemogoče v celoti zaobjeti.

En krog si je zaradi njegove enostavnosti in reda naprimer zelo lahko predstavljati in doumeti vse njegove lastnosti.

Če si pa pogledamo nek tipičen kaotičen objekt (naprimer Mandelbrotovo množico - fraktal), naletimo na primer kaosa, ki je zaradi izredne zapletenosti nepredstavljiv v vseh svojih detajlih, čeprav je objekt povsem enolično in egzaktno določen in izpeljan iz zelo preproste formule, in torej ni nekaj slučajnostnega.

Živi organizmi so tak primer zapletenih in kaotičnih struktur, nastalih iz zelo preprostih kemičnih spojin ter nato na višjem nivoju iz celic ter nato v celoti razviti v tako kompleksne enote, da jih je že težko razumeti.

Quote:


Recimo, da  izhajamo iz tega, da sebe smatramo za žive in  potem to generaliziramo in smatramo za živo tudi vse, kar ima take značilnosti kot jih imamo mi in naši živalski in rastlinski sorodniki. Torej najprej, da je sposobno določeno dobo preživeti (ohraniti prepoznavno strukturo), da se je sposobno razmnoževati (narediti svoje kopije) in da je dovolj kompleksno, da iz preprostejših struktur zraste v dovolj zapletene strukture, ki so preživetja in razmnoževanja zmožne tako, da se hranijo in jemljejo energijo iz okolja.

To je značilnost kaotičnih struktur, da lahko nastanejo iz čisto preprostih začetkov. Omenjena mandelbrotova množica je naprimer en tak primer kompleksne strukture, ki je mnogo bolj zapletena kot so zapletena naprimer naša telesa.

Bardo_Thodol wrote on 13.01.2004 at 11:16:44:



S spoznavnega vidika, ima kaos, kot ga dojemata sodobna matematika in znanost, z grškim izvornim kaosom toliko skupnega, kot praznina in matematična ničla.

Kaos kot ga dojema sodobna znanost je kaos samo po tem, da matematično ni mogoče napovedati  posameznega trenutnega rezultata enačbe - na koncu pa zadeva dobi svoj smisel. Gre torej samo za nelinearnost, ki so jo iz populističnih nagibov poimenovali kaos - nelinearnost, raziskovanje katere so omogočili računalniki in se je izkazala za zelo koristno pri opisovanju doličenih naravnih pojavov. Zato bi se težko strinjal, s tem, da nam sodobna znaost lahko o kaosu pove kaj več kot lahko spoznamo sami ali pa so  spoznavali stari.


uživajte!

t wrote on 13.01.2004 at 11:33:14:

Kaos je treba najprej definirati, da sploh vemo o čem se pogovarjamo.  In z nelinearnostjo so naredili kar lep korak v tej smeri.  


Kaosa ni dobro enačiti s slučajnostjo. Že to je velik korak naprej, da ločimo med tema dvema pojmoma.

eni pravjo, da zivljenje nastaja iz zivljenja, to pomeni da zivljenje vedno je, nikoli ne nastane niti se nikoli ne unici. ko se enota zivljenja zmotno poistoveti z nenehno nepredvidljivo spreminjajoco se materijo zacne "sanjati" o svojem obstoju/nastanku in neobstoju/unicenju itd. ko se zbudi iz tega sna izgubi ves strah, vso vznemirjenost.

kako to, da je neka enota zivljenja "zaspala" in kako se lahko zbudi pa je ze druga tema.

Bardo_Thodol wrote on 13.01.2004 at 11:16:44:


Izdefercirane strukture so kaotične, red je v enosti...

Quote:


Če pozanaš skrivnostnost enega, doumeš skrivnost posamičnega...

Quote:


Hudič se skriva v detajlih...

Quote:


Življenje je neodomljivo, zato ni vredno našega truda. Razumljeno je lahko skoz svojo celostno/duhovno dimenzijo, ki je ločena od telesnosti organskosti življenja samega.  

Ne vem, bardo, nekdo, ki nima občutka za zgodovinsko sosledje, bi komot  današje zanastvene teorije vzel za  podlago filozofsko-religiznih trditev...