Stojči, ne zameri, ponujam le tretjo možnost, stranke pa naj ostanejo take, kot jih bodo naredili njihovi volivci.

ČIGAVA JE DRŽAVA

Mnogi narodi po svetu imajo že svoje države.
Le človek je še nima.
Nikjer.
Toda, čigava je država?
Država je od državljanov.
Torej je tudi moja.
Tudi njena.
Tudi njegova.
Tudi tvoja.

DELNICA MODERNE DRŽAVE

Delnica države je vrednostni papir, ki zagotavlja lastniku stalno upravljalsko pravico in stalno mesečno dividendo.
Lastnik delnice države je vsak njen državljan.
Delnica države nima nominalne vrednosti.
Delnica države ni prenosljiva.
Vir in mera dividende je davek od dobička vseh podjetij v državi v celoti.
Minimalna ciljna vrednost za vse državljane enake mesečne dividende je deset odstotkov povprečne mesečne neto plače v državi.
Delnico države izda Banka države.
Zakon o Delnici države sprejmejo državljani na referendumu z dvotretjinsko večino.
Ciljna vrednost mesčne dividende v državi Sloveniji je 100 EUR.

MODERNA EVROPA

Hoteti in znati ni vedno enako, rezultat enačaja pa je vedno le eden.
Da bi bil dober, mora Evropa sprejeti le nekaj modernih načel:
- združitev - odločitev vseh,
- izključitev - odločitev vseh ostalih,
- izstop - odločitev izstopajočega,
- odločanje - večinsko na osnovi teže dividende posamezne države v dividendi Evrope,
- dvojni državljan lastnik dveh delnic.
Slabih rešitev in vojn pa je Evropa že sita.

ČLOVEKOVA PRAVICA

Potrditev civilizacijske pravice človeka imeti državo in gospodariti z njo, ne bo škodovala tvojemu zdravju, tvojemu bogastvu še manj.
Tvoji državi pa bo prinesla velik uspeh in ugled, ker bo postala gospodarna, učinkovita in realno demokratična.

DRŽAVA

Država je podjetje, organizirano za izvajanje interesov vladajočega razreda.
Delnica države vzpostavlja nov interes.
Nov razred.
Novo oblast.
Interes, razred in oblast civilne družbe.
Neenačbo virtualne demokracije: en človek en glas,
transformira v enačbo realne demokracije: en človek, ena delnica, en glas.

CIVILNA DRUŽBA

Pojem sam je definiran s svojim nasprotjem.
To so državljani v uniformah.
Ko slečejo uniforme, ko niso v službi, jaslih, vrtcu ali šoli, so civilisti, civilna družba.
Civilna družba so torej vsi državljani ob prostem času.
Nikakor pa civilna družba ne pomeni še civilizirane družbe.
Ta bo to šele takrat, ko bo noč in dan kontrolirala svojo izvoljeno oblast z delnico države v roki.

Sinjeoka, bi ti bila za naslov  "Manifest civilne družbe"?
To bi marsikoga spravilo ob sapo.

Bardo_Thodol wrote on 30.12.2003 at 19:49:45:


Moram še enkrat ponoviti pravljico. Za druge. Oprosti.

STARA PRAVDA

Tudi tej lepi pravljici o enakosti, pravičnosti, bogastvu in svobodi, ki jo je pripovedoval Dobri človek iz Negove, manjka le ščepec zdrave soli, da bi postala resničnost, ki si jo človek od vekomaj tako silno želi.
Pa kaj, ko je oblast tako sladka in se nikakor noče mešati s soljo.
Raje z revolucijo enkrat vzame gospodi in da sebi, drugič z revolucijo vzame ljudstvu in da sebi.
Da pa bi ne vzela nikomur nič in dala vsakemu državljanu delnico države kot odgovor na vprašanje, čigava je država, no, toliko zdrave soli in pameti pa tudi nobena oblast na svojo škodo ne zmore.
Morala zgodbe pa je ta, da takih pravljic ni zdravo pripovedovati.
Ravno ko bi se komu zahotelo.

Se ti ne zdi ta pravljica zelo podobna tvoji ugotovitvi?

Quote:

Ne morem pomagati, ampak ni težko prepoznati  podobnega stila: treba je to, pa treba je ono, pa korakanje naprej, nič nazaj, pa v svetlo prihodnost ...

enkrat si bom vzel čas in pogledal, kje se ta manifest izide in kje ne, problem je že v tem, ker je koncept, vsak koncept pa je že v osnovi zgrešen, ker je koncept in v sebi skriva napake, ki se pojavijo prej, ali slej.

Država srca

Na žalost in srečo
je vladavina srca,
še vedno bila in bo
najboljša vladavina.

ta vladavina presega vse rase, kulture, filozofije in  religije, presega planet, presega življenje in smrt.

Je nekaj na tem manifestu, da se v men prebuja en že dokaj uspavan revovluicionarni nagon.  

Kaj jest vidm?

Ne  tolk lastninjenje države kot možnost svobodnejšega pa kreativnejšega razpolaganja s presežki.

Ideja  delnice, ki se raztala med folk (ki kot ugotavlja bardo v bistvu ni nobene delnica, ker se ne da prodat in nima kot taka nobene lastne vrednosrti razen dividende)  je bistvu ideja, kako folku dat možnost, da sam razpolaga z enimi parimi odstotki profita, ki ga zaseže država profitabilnim firmam preko davka na dobiček. Tko da se tud človk, ki v bistvu tega presežka  ni neposredno ustvru , počut soudeleženega pri 'uporabi' tega presežka in s tem kot človk tud, če  ma komaj za jest. Ker človk se definira kot človk po svojem  presežku.

Za udeležbo pri tem presežku bi blo treba postavit ene jasne predpogoje in kriterije.

Prvi predpogoj bi moral bit, da  odtegnitev davka od dobička iz integralnega proračuna  ne bi smela v ničemer  okrnit dosežen standrada infrastrukturnih, socialnih, zdravstvenih, izobraževalnih, varnostnih  in kulturnih storitev, ki jih zagotavlja država.

Drugi predpogoj bi moral bit, da se dividenda ne izpalčuje državljanom neposredno v gotovini ampak v obliki vavčerjev, ki jih državljan sam  po lastni presoji vlaga v dejanosti po kriteriju, da državljan  tega presežka ne sme porabit za ustvarjanje profita, ker bi to povzročal  nelojalno konkurenco poslovnih subjektov (po moje kaj takega ne bi dovoljevala tudi zakonodaja EU). Vavčerje bi se smelo tako vlagat  izključno za neprofitno produkcijo blaga in neprofitne storitve kulturnega, izobraževalnega, duhovno/religioznega, zdravilskega, športno/rekreativnega, karitativnega/socilanega pomena.  

To zgleda podobno kot davčne olajšave, vendar so več kot to, saj prekop davčnih oljšav  particirajo pri teh dejavnostih le tisti, ki sami ustvarjajo dohodkovne presežke, ne pa vsi, tud socialno najšibkejši  državljani.  Po moje bi se  tak način ustvarla močna in konkurenčna ponudba dejavnosti in storitev, ki imela neprofitno naravnan presežek  za državljane in bi blazno sapodbudila njihovo induvidulano kreativnost, kar bi take dejavnosti dobile neporedno materialno podlago.

Če bi še koga zanimal takšen model spodujanja civilnodružbenih dejavnosti, bi ga blo mogoče skupaj naprej razdelat in nardit v prihodnjem letu eno virtulano simulacijo, kam bi npr. člani foruma al pa bralci pozitivk usmerjal tistih stanetovih 100 € mesečno...

Naj bo to ena titudova prednovoletna ideja za leto 2004, v katerem želim vsem čim več takšnih in drgačnih presežkov.    

stane wrote on 31.12.2003 at 10:47:45:



Hehe, naivnost? Ti me pa znaš nasmejati ...

Kakšen dobiček, od kje?
Država bo tudi v bodoče vse kar dobi, zapravila in se za povrh še zapufala, potem pa deli kaj, če moreš.

Transparentnost? Ja pa ja de. Zmeraj se da tako prikazati, da ni dobička in torej ni kaj deliti in če ni kaj deliti ni dividend.