Nekateri ljudje idejo karme (posledice položajev iz preteklih življenj), zlorabljajo in za bolečine dolžijo kar same ljudi. Njihova logika je: "Zato, vidiš, pa imaš težave. Sam si si jih nakopal, zdaj pa jih še sam odpravi." To opravičujejo s trditvijo, da je vsaka bolezen karmatska i n oblika kazni, da si ljudje sami izbirajo svoje bolezni in bolečine in da se ravno tako lahko odločijo tudi za to, da jih ne bodo imeli.

S karmo ni vse tako preprosto. Zakoni karme predpostavljajo, da se mora človek v slehernem življenju naučiti vrsto reči, ki so mu bile dane v uk pred utelešenjem, in bolezen oziroma splošno stanje je zato nemara samo način, kako to učenje poteka. Karma pravzaprav ne pomeni nič drugega kot dejanje, akcijo, in vsaka akcija ima reakcijo. Drugače to pove vikovski pregovor: "Kar daš od sebe, se v rne k tebi." Zmote v življenju zahtevajo popravo, razumevanje oziroma spremembo v odnosu, če naj se "ozdravijo". Nemara je potrebno samo to, da jih občutimo in tako razrešimo. Če se to ne zgodi  v tem življenju, ko se ponudi priložnost, se bo nemara zgodilo v naslednjem. Tega ne smemo razumeti kot kazen.

Člocek lahko torej zboli samo zato, da bi se laže naučil tega, kar se ima naučiti. Nestrpen človek se bo tako nemara strinjal, da bo v naslednjem življenju prikljenjen na posteljo ali invalidski voziček, da se bo  čimprej naučil potrpljenja. Seveda so dejanski položaji le redko tako očitni in preprosti. Vse preveč preprosta je na primer trditev, da si je nekdo zlomil nogo samo zato, ker je v nekem prejšnjem življenju zlomil nogo nekomu drugemu. Prepričanje, da si je nekdo sam izbral svojo bolezen, kaže samo na nerazumevanje karme, saj se takšna odločitev oziroma sporazum sprejme v stanju pred utelešenjem, ko človekova utelešena zavest še ne deluje.


Dejansko vse religije in verski nazori nekako priznavajo karmo, le na malce drugačen način, jo drugače imenujejo. Zmotno pa je to, da si večina zahodnjakov karmo razlaga preveč posplošeno, po svoje, fatalistično-pasivno (vdanost v usodo), češ ni je mogoče spreminjat, kajti sedaj žanjem in delam obračune za prejšnja življenja, čigar trpljenje je sestavni del tega očiščevalnega procesa, zato je prav, da se mi tako godi, sam sem si kriv....
Pri vseh teh napačnih interpretacijah in dojemanju karme (zakon akcije in reakcije), pa se izpušča bistveno, da je karmo mogoče spreminjat, da je karma dejansko fleksibilna, ne pa toga in nespremenljiva, da obstaja tudi pozitivna karma (dobra dela, imeti se namen poboljšati, dobro rodi dobro), ki nevtralizira slabo karmo. Tudi pri kristjanih, na primer, je konfesija (spoved) brezpredmetna, če človek nima iskrenega namena se poboljšati in opustiti stare zgrešene navade ter pota. Pomembna je le spreobnitev, pa se losaš karme (greha) ter vseh negativnih posledic, ki izvirajo iz napačnega življenja. Torej lahko iz razbojnika nastane svetnik, v sebi ima vsak ta potencial, vprašanje je le, če ga koristi, da se spremni in poboljša.

Quote:




po moje pa ne - po moje je koncept karme skupaj s konceptom reinkarnacije samo logična posledica indijskega kastnega sistema: koristnost tega koncepta pa se izkazuje v lažjem vzdrževanju obstoječega stanja stvari


uživajte!

kdo pa so ti, ki tako (zelo) napačno razumejo karmo ???

t wrote on 18.12.2003 at 11:10:00:

Mas glede nastanka karme verjetno cisto prav. Nisi pa povedal, zakaj bi moral na karmo, ki opredeljuje vzrocno posledicne, oz. akcijsko-reakcijske odnose, gledat izkljucno v okvirju hindujskega sistema ponovnega rojevanja, oz. z drugimi besedami zakaj moras bit ravno hindujc, da bi lahko imela nate kakrsenkoli vpliv.

bp