Tukaj se jaz sprašujem koliko so tovrstne ugotovitve stvar percepcije...oz. zornega kota opazovanja.
Če štartaš iz pojma problematičnih mulcev in nato kot razlog ugotoviš, da je zrastel v enostarševski familiji si s tem sploh ne daš priložnosti opaziti tistih ta neproblematičnih.
Kaj pa vsi tisti, ki rastejo v navidezno popolnih družinah...recimo največ motenj hranjenja je dokazano v družinah, ki živijo v "zlatih kletkah".
Moje mnenje je, da je bolje za otroka, da raste v okolju koder starši premorejo vsaj dokajšnjo mero uravnovešenosti in duševnega miru, kot pa da živijo za kuliso srečne familije z očkom in mamo, ki se pa na smrt ne prenašata, torej z družbenega stališča popolni a skrajno nesrečni okolici.
Je pa res..stigmo bo otrok prej "fasal" če bo rastel gor materi samohranilki, kot pa če pride iz "kulisnega" okolja.
Quote:jest sem imel pa priliko spremljat par mulcev, ki so gor rasli kot posledica "skrajnih" variant (takrat se brez bank s sprermo), pa takih ki so rasli ob mocnih zenskah in sibkih moskih, pa takih ki so pac po spletu nakljucij rasli brez ocetov.
vsem tem par primerom je skupno to, da imajo probleme s svojo spolno vlogo, ki naj bi jo igrali v svetu in posledicno z odnosi z nasprotnim spolom (in zato ne bodo nikoli casanove, tudi ce bi hoteli to postat)
pa ne bom prevec generaliziral, ker lahko o tem samo ugibam.
--
sem se zraven spomnil, da celo v istospolnih parih pogosto oba partnerja prevzameta zelo razlicni vlogi, ki sta stalni in nezamenljivi. mi sicer ni jasno, zakaj je to potrebno, ampak glede na pogostost, bi znalo biti, da imamo to celo vgrajeno in ne le nauceno (torej da je del genetskega zapisa, kot vecina reci v zvezi s spolnim vedenjem)
se mi zdi, da o tem govori andres, ko omenja zenske-moske. (mogoce pa bi bila zenska-moski in moski-zenska lahko idealen par, ali pa se izkaze, da sta oba zmedena glede svoje vloge?)
bp