ce mal primerjalno pogledam sm opazu, da raznorazne religije, tko teisticne kot ateisticne in druge duhovne prakse, meditacije, zdravilstva itd. priporocajo, zapovedujejo take ali drugacne regulative. med sabo so si tud dost podobne. npr. :

vse vedske sole :

- ne jest mesa, rib, jajc in ostalih nizje kvalitetnih (tamo gun) hran
- kockanje, oz. katerokoli drugo neposteno sluzenje denarja
- neprimerni spolni odnosi (vec partnerjev, zunajzakonski, za rekreacijo namesto za dobro prokreacijo, masturbiranje...)
- ne pit alkohola, kave, jemat drog in drugih intoksikantov vseh vrst

jogijske sole :

- celibat
- ne krast
- ne lagat
- nenasilje (vegetarijanstvo)
- ne bit pohlepen ampak preprost

budizem (vipassana) :

- ne ubijat (...vegetarijanstvo)
- ne lagat
- ne krast
- celibat
- ne jemat intoksikantov

krscanstvo :

- ne kradi, ne lazi, ne ubijaj, ne presustvuj...

islam :

- ne kradi, ne lazi, ne ubijaj, ne jemat intoksikantov, spolni odnosi znotraj zakona za prokreacijo, prepovedana svinjina, alkohol...

kolk se te regulacije kej ujemajo z vaso osebno spiritualno prakso?

dostkrat je opazt, da ljudje ne posvecajo tok pozornosti tem stvarem, ceprav so povsod dost jasno priporocane in razlozene. neki podobnega kot zdravilo in dieta. ce ne sledimo dieti, ki nam jo predpise dohtar pol je zelo velika verjetnost da tudi zdravilo ne bo dobr "prijelo". ce pa mislimo, da bomo le spremenil dieto in ne jemal hkrati tudi zdravila pa bo spet vse vec al manj neuspesno. torej meditacija/praksa (zdravilo) skupaj z regulativi (dieto).

ponavadi resni praktikanti katerekoli linije pravijo, da je katerakoli meditacija (torej notranja, duhovna, spiritualna praksa), ki ne zapoveduje kontroliranja cutil in uma le brezsmiselno dnevno sanjarjenje oz. umsko-domisljiska imaginacija.

zdej, a se je njim vsem skp mal zmesal, al pa res obstaja nek "visji okus" (mir) na podlagi katerega "nizjega" lahko najprej po svojih zmoznostih reguliramo in se mu postopoma na koncu popolnoma odpovemo?

Za vsako od teh zapovedi bi se lahko vprašal z
zakaj pa da ne?(iti proti njim)
Tudi sam se držim velike večine stvari, ki si jih omenil v tvojem postu, čeprav ne pripadam kateri koli religiji.
Zdi se mi neumno omejevati samega sebe s čimer koli v kolikor bi rad nekaj poskusil.Omejitve si moraš postaviti sam.Tako kot boš posledice postavljanja in nepostavljanja nosil sam.

natural wrote on 12.12.2003 at 10:46:48:

sej vecina sol ne govori o tem, da je treba "iti proti njim", ampak da se jih postopoma regulira in ne na silo preseka, potlaci, zatre.

Quote:

ja, ponavad se sami sebe omejujemo z neznanjem/nezavedanjem. se strinjam, da ce je nekdo resni praktikant kaksne duhovne prakse, da bo postopoma prisel do teh regulativov skozi izkusnje tudi sam. kaksni lahko sprejmejo koristne nasvete prejsnih praktikantov, kaksni pa morjo vse sprobat se na svoji kozi. sam od njih se potem tud pricakuje da res sprejmejo vso odgovornost za posledice tudi sami, ne da kasneje krivijo za svoje vznemirjenje/trpljenje vse druge.

gor si napisu, da se ti osebno tud drzis vecine tistih regulativov in najbrz ta osebna spoznanja delis tudi z drugimi, a ne? ce ne drgac, vsaj indirektno s svojim zgledom.

sidha wrote on 12.12.2003 at 12:33:03:

s kaksnimi tehnikami pa ti osebno povecujes svojo pozornost in zavedanje?

Quote:

npr. katere so te iz tvojih izkusenj? a se nic ne ujemajo s napisanimi?

se prav lohk skor zakljucmo, da ce je nekdo resen praktikant (ali aspirant) duhovne prakse, da bo slej al prej iz lastnih izkusenj prsel do teh zgoraj nastetih regulativov in se jim na konc odpovedal na podlagi "visjega" okusa (notranjega miru).

te regulativi so kokr ene vrste pokazatelj napredka na duhovni poti, oz. test ucinkovitosti dolocene prakse.

raznorazni skandali "duhovnezev", ki smo jim lahko prica v vseh linijah (posilstva, pedofilija, raznorazne zasvojenosti, laganja, manipuliranja, nasilje...) so pa pokazatelj, da je bodisi praktikant neiskren (ne prakticira resno in v skladu z navodili) ali pa da je praksa neucinkovita.

NENEHNO OPAZUJ!

Svoje besede, dejanja in misli;

svoje obnašanje, značaj in srce.


Sathya Sai Baba