Quote:uff exo... smo ljudje, ki zadeve=življenje jemljemo preresno in so ljudje ki živijo bl na izi... keri so bl srečni ??? sm v skupini preresnih ljudi, pa nism pretirano srečna, nism pa tud nesrečna, sm pa ponosna nase... poznam velik ljudi ki živijo na izi-tud pr spolnosti.. pa so tud med takimi mojih nekaj prjatlc pa kolegic in kolegov... so srečni? ne vem-želim jim srečo... je pa fora v sprejemanju... Nism taka kot oni/one, jih pa sprejemam, ne obsojam... vem da česa takega jz ne počnem, niti bi počela, niti me mika kej takega, ker vem, da moj srce česa takega ne bi prenesu 8) pač ljudje smo si različni, zato pa je vse tolk bol zanimiv... Ti predlagam vzet lajf bl na izi-pa ne mislim pri spolnosti... nasploh.. pa probaj sprejet drugačne od sebe... pa bod hvaležn zanje, ker brez njih ne bi vedel, kako zelo super si ti proti njim po svojih merilih (sej veš, po čigavih drugih merilih si pa lahko da pri dnu lestvice

))
glede tega pa
a nas ni vsakega pomalem tega strah... lahko vod v razvrat lahko pa vodi tudi v drugo skrajnost-zavrtost ??? poišči svojo zlato sredino in ne obremenjuj se s takimi... konc koncev je svet porihtan tako, da vsak dobi kar mu pripada.... tud ti boš-prej al slej... don't worry

ajde lp
Iskrica, se popolnoma strinjam in soglašam s tvojim razmišljanjem. Več ali manj sem bil prepričan, da sem "poslednji Mohikanec" na tem forumu, kot da sem nekakšna neuglašena črna ovca, ki nenehno vpije, peto kolo na vozu, ker se ne stapljam s poenotenim občinstvom, ter se ne prilagajam splošno priznani miselnosti, ki dandanes vlada v svetu. Morda sem res preveč kritičen do sebe, kot tudi do drugih. Prav gotovo nimam pravice, da obsojam bližnje in jim "solim pamet", kajti vsak ima pravico da živi tako, kot misli da je zanj najboljše. To pa še ne pomeni, da se moram z nekom strinjati, čeprav je večina proti meni, lahko tudi izrazim svoje osebno mnenje in stališa. Res pa je, da mi včasih kaka "ošpičena" besedica po nepotrebnem zleti z jezika, in se marsikomu zabode v kožo, kar seveda boli, ni pa smrtno nevarno, tak, da ni panike. Bom se v prihodnje poskušal malce bolj "štopat", pritiskat na zavore. Po eni strani niti ni tako slabo biti v manjšini, če vztrajaš in poslušaš svoje srce, in veš, da je to tvoja osebna pot, ki jo moraš prehoditi. Saj se skoz učimo, da sprejemamo, da prisluhnemo, da smo strpnejši do drugih, da skušamo razumet nekoga z drugačnimi nazori in mnenji, ki niso v skladu z lastnimi...