gape wrote on 25.11.2003 at 20:27:47:


saj, a poleg tega smo tudi še kaj drugega, a ne ???
Npr. gostje tega planeta se tud pogovarjamo. Na tem koščku zemlje se npr. po slovensko. A to dejstvo ne opredeljuje dovolj posameznikovo pripadnost neki skupnosti ?
Al kako  ???

t wrote on 26.11.2003 at 10:46:16:


??? ??? ???

Kaj pa skupna preteklost, a lahko rastemo brez korenin  ???

vida wrote on 26.11.2003 at 11:04:03:


Skupne korenine so daleč nazaj pred vsemi temi državami, mejami, nacijami.....   Mar ne?

exorcist wrote on 25.11.2003 at 11:40:15:


Ne enačim fašizma, nacizma, patriotizma in nacionalizma (tudi slednja pojma namreč nista sopomenki). Trdim pa, da so meje tako tanke, da jih je težko definirati, kaj šele paziti, da jih ne prestopimo.

Kaj je slovensko (ali nemško ali grško ali albansko), je vedno konstrukt vladajoče elite, ki iz tradicije IZBERE elemente in jih postavi kot kanon. Zato pravimo, da je potica tipično slovenska jed (pa čeprav imajo podobnih, da ne rečem enakih kolačev po svetu na pretek). Kozolci naj bi bili tudi naša iznajdba in naj ne bi obstajali nikjer drugod na svetu - ne bo držalo. Sušilne naprave za seno in nedozorelo žito so poznali tudi drugi. Itd. Zato ne vidim smisla v postavljanju meja med tem, kaj je naše in kaj ni. Danes je naše to, jutri bo nekaj drugega. Slovenci se danes identificiramo z nečim, čez 300 let se bodo s čim drugim. Ker narod živi, se spreminja.

exorcist wrote on 25.11.2003 at 11:40:15:


Če nekoga obtožiš, da meša svoje gene s slovenskimi, potem je on tvoj grešni kozel. In če ti to mešanje predstavlja problem, potem te najbrž moti vsakokrat, ko vidiš kakega potencialnega "mešalca" v "avtohtoni" slovenski družbi. In če si vsaj malo koleričen, se to tvoje nestrinanje kaže v nestrpnosti, gnevu in nezadovoljstvu. Da je to psihološko-socialni moment, se strinjam, čeprav to ni nobeno opravičilo.

exorcist wrote on 25.11.2003 at 11:40:15:


Majhen narod smo, to je res. Ampak naša majhnost je predvsem v naših glavah. Meje so tudi v naših glavah.
Pa recimo, da zavoljo debate sprejmem tvojo idejo... Bi te vprašal naslednje - kje postaviti meje, o katerih govoriš? Kako določiti še sprejemljivo število priseljencev? Koliko procentov prebivalstva lahko največ predstavljajo, da nas ne ogrožajo? Naj omejujemo priseljevanje vseh ali samo "južnih bratov"? Naj dovolimo vračanje recimo druge generacije slovenskih izseljencev, ki so "omadeževani" z npr. ameriško ali argentinsko kulturo?

exorcist wrote on 25.11.2003 at 11:40:15:


Tudi jaz znam več jezikov, pa to smatram samo in izključno kot prednost. Pomeni, da sem relativno bolj razgledan kot moji vrstniki, ki jih ne znajo. Pomeni, da se bom lahko s kakim tujcem pogovarjal, namesto, da se gledava kot dva bika. V takih situacijah sem se že znašel in NIKOLI nisem naletel na človeka, ki bi v tem videl mojo podložnost, marveč vedno le hvaležnost, da lahko zaradi mojega znanja sploh komunicirava, včasih pa celo občudovanje, češ, odkod meni tako znanje.

exorcist wrote on 25.11.2003 at 11:40:15:


Diskurz nacionalnih karakterjev je passe. Ker so ravno tako konstrukt, kot je to nacionalna identiteta.

exorcist wrote on 21.11.2003 at 16:46:07:



exorcist wrote on 25.11.2003 at 18:50:46:


Gostoljubnost Slovencev je po mojih izkušnjah precej izbirčna. Deležni so je "ugledni", "civilizirani", "kultivirani" ljudje, pa še ti le za kratek čas. Tudi Slovenci se ravnamo po tisti "svakog gosta tri dana dosta." Živeti kot priseljenec v Sloveniji, je pa nekaj drugega. Pomislimo, kako se počuti nekdo iz Kosova ali Bosne, ki živi in dela v Sloveniji in prebere Trstenjakov članek. Kot tujec, ki ne bo nikoli sprejet, ker ni rojen na "trdni slovenski grudi", ki si naj ne bi drznil imeti otroka s Slovenko, ker bo s tem "popackal čistost našega naroda". Jaz že ne bi rad bil v njegovi koži.


Nič ni stalno. Vse živi in se spreminja. Tudi etnične strukture. Pestrost je dobra. Ni grožnja obstoju, ampak znanilka sprememb, ki so neizogibne.

Pestrost jezikov na svetu je dobra. Prav je, da se vsi jeziki spoštujejo in uporabljajo. Jaz govorim slovensko, kjerkoli slovensko razumejo. Že zato, ker ga najbolje izmed vseh jezikov obvladam. Če me sogovornik ne razume, pa bi se rada pogovarjala, poskušava najti druge možnosti. Če on noče (zaradi ponosa ali česa drugega) uporabljati jezika, ki ga uporabljam jaz, potem lahko naletiva na oviro in se pogovor prekine. Prikrajšana bova oba.

Dlje se ukvarjam z raziskovanjem kulture, tradicije in družbe, bolj spoznavam relativnost, ki jim je inherentna. In meje se brišejo. Svet brez meja je edina možnost za sprejemanje drugačnosti. Če obstaja meja, potem imamo takoj razliko med MI in ONI. Sicer smo pa samo MI. Zveni idealistično, ampak zame je to bolje kot nacionalizem, patriotizem, nacizem ali fašizem. Pa jih ne enačim.

DylanDog wrote on 26.11.2003 at 11:07:43:


Skupne korenine sežejo tja do Karantanije, potem se počas izgubijo v množici ne-dokazljivih teorij (veneti, hulganoti, celo z tibetanci al enimi tam dol imamo nekaj skupnega - dvojino)

Če pogledamo današnji svet, je tok aktualnih stvari za razpucat, tok reakcij iz trenutka v trenutek naredit, da enostavno nazaj preveč gledat, men ne sede.

Je pa dost zgodovinskega materiala svetovnega formata, da nimaš življenja da bi vse pogledala, vse kar je pomembno, vse kar bi lahko bilo uporabno....

Jest včasih pogledam, kako zgodovinsko oddajo, pa ne vem, če mam kaj velik od tega.

Mogoče, to,.... da  trditev, da so si ljudje sami krivi za življenje ki ga doživljajo in živijo lažje in argumentirano zavrnem.

gape wrote on 26.11.2003 at 11:44:47:

kaj je po tvoje namen tega visjega jaza? purpose?

Sej jest dobr vem, kaj si ti mislu, pa slabo kaj drugi


V bistvu jasno kaže, da je preteklost mimo.

In vedno ko koplješ nazaj, boš moral skoopati še bolj, da boš zadovoljil nekoga, ki  bi rad prišel do zadnjih koreninic....