Enkrat, že dolgo tega, sem bil prepričan, da živim v idealni zvezi...potem sem se prepričeval, da živim v idealni zvezi...potem sem se pa spodtaknil in telebnil na glavo...direkt. Je bil tresk silovit jako fest, tako da se je skupek nečesa nekje pod temenom, ki se mu je reklo možgani včasih, spremenil v grozečo sivo gmoto in ta me je vlekla vase, kakor živo blato, brezmočnega, v meni dotedaj nepoznano dimenzijo življenja, v vegetiranje. A prišla je pomlad, čudežna kot vedno in iz blata mojega uma ustvarila ljubek, tako lepo raven platfus v cvetličnem vzorcu ivanjščic, z vonjem po gozdnih sadežih, mogoče kanček preveč v levo, ko pa nisem bil pozoren, pa tudi v desno. No, skratka, nadel sem si nova očala, malček rožnata, se učil gledati svet skoznje in pričel celo nekaj takega kot razmišljati. Je bolelo na začetku, tako, da so moja razmišljanja, če to sploh so, malo kratka še vedno. Mi zameriti ni potrebno preveč, sploh odkar mi Konfuzij, moj prijatelj, poskuša pomagati, ko moja misel noče in noče slediti ovinku.
Berem dokaj, tudi vas, slišim še kar, vidim marsikaj in koga, tudi sebe in počasi se seli vame spoznanje, stokrat prebrano, slišano, videno, občuteno boleče.

Moški in ženske ne znamo živeti v ljubezni, harmoniji, dopolnjevanju...srečni....en z drugim. Naše sobivanje je boj, grd, umazan, boleč, subtilen, a vedno uničujoč boj. Poraženi, razvrednoteni, ponižani, ranjeni bežimo nekateri v nov boj, drugi v otopelost čutov, spet eni v iskanje onkraj, nekih novih, nepoznanih smislov, vsak s svojim mlinskim kamnom za vratom, vsak v želji, najti srečo, za katero verjame, da ga čaka nekje.

Zame osebno, pomeni sreča preživeti dano mi življenje z nekom, ki me ljubi, ki ga ljubim, brez boja, z roko v roki. Zato se učim spoznavati in sprejemati sebe in svojega partnerja v njegovi različnosti in enkratnosti., v želji razumeti ter občutiti svoja in njena hrepenenja, želje, pričakovanja, občutke, srce, dušo.
Evo, tako je nastal spisek nasvetov za ženske, namenjen predvsem moji partnerici. Drznil sem si ga na videlo postaviti, ker verjamem, da se bo v njem našel marsikateri moški, če že ne večina. Če bo samo en…moški ali ženska…pomislil, da boj ni ravno najprimernejši način partnerstva in poskusil karkoli, da prekine ta uničujoči vrtinec, bo objava dosegla svoj namen.
Sem ga hotel objaviti na tem topiku, pa je očitno predolg, zato sem ga poslal na Pozitivke. Upam, da bo objavljen.
Da ne bi kdo pomislil, da je to zraslo na mojem zelniku, sploh ne. Večina nasvetov je iz knjige »Moški so drugačni, ženske tudi«, katere avtor je dr. John Gray, mogoče je kakšen tudi moj.

En_bk, veš kaj je ena izmed značilnosti bikov? Miroljubnost.

Zato seveda z roko v roki, toda življenje je boj, premagati samega sebe pa največja dobljena bitka. A lahko ponudimo svojo roko drugemu pred tem?

mind wrote on 19.11.2003 at 09:42:01:



Ne vem. Veš ti?

ls:
Quote:


zakaj pa potem pišeš oz. trdiš, da je nekdo porazen in nekdo zmagovalec ?

Quote:



naše materialno telo deluje in ima značilnosti delovanja, čutenja, individualnosti in svobodne volje na podlagi našega duhovnega telesa, duše

mi smo duša, spirit, čista zavest  ki je zaradi neznanja prisiljena se izražat s pomočjo materilnega telesa

materialno telo dobimo (mi, duša) v uporabo, in čim bolj na podlagi svobodne volje delujemo v skldau z našo izvorno identiteto (sluga Boga) tem bolj smo lahko zadovoljni

bitka se pomoje lahko odvija izključno v našem  umu, kjer zaradi materialne pogojenosti prepleteno delujejo na naše telo tri sile materialne narave (neznanje, strast, vrlina)

še enkrat povdarjam da "z roko v roki" lahko hodimo z Njim le, če mu svojo roko tudi podamo. to najlažje storimo če svoja custva in um iskreno in ponižno usmerimo h Gospodu in lahko si brez skrbi, da On tega ne bo spregledal




LP

mind wrote on 19.11.2003 at 10:25:55:


S tem, da je življenje boj in da je dobljena bitka, če premagaš samega sebe še nisem rekla, da ostaneta zmagovalec in poraženec. Razumeš to? V tem je glih poanta, da smo vsi poraženci ali pa vsi zmagovalci, odvisno s katere strani gledaš.

Lahko malce bolj razložiš te tri sile materialne narave ??? neznanje, strast, vrlina... Posebej za vrlino me zanima, kr ji pač avtomatsko damo + predznak, medtem ko neznanju -.

Quote:


Govorila o boju s samim seboj (ne drug z drugim).

Hm, jaz sem samo en bk, mal faulast, pa še zmeden, ker so ivanjščice živčne danes in to na tak prav zanimiv način, skoraj bi rekel histeričen, če ne bi bile popolnoma mirne, tako da moj pogled ta hip seže le do tega trenutka...no...mogoče pa ne.
Si mislim, mind, če sploh mislim /kaj sploh pomeni misliti...moram vprašati enkrat Konfuzija, mojega prijatelja/, da je človek včasih bližje bogu, kot si misli. Evo, tko...en primer...moj...tak banalen...doživet in to večkrat:
je prišla žena iz službe utrujena, znervirana, slabe volje in jaz takisto. Ona v kuhinjo, jaz na teraso, na vrt, kjer imam tudi vrtnice, žametne, kao nekaj pospravljat.... Ne da bi kaj mislil, sem odtrgal cvet...najlepši in ji ga prinesel. Ko sem uzrl iskrico v njenih očeh in slišal njen "hvala", takrat, mind, takrat sem držal boga za obe roki, takrat sem mu bil mah...preblizu. Takrat ni bilo več včeraj, pa danes, pa jutri, pa ponavljanja življenj, pa karme...takrat je bil trenutek večnosti, takrat je bilo to to.
In takih trenutkov je bilo in si jih želim še in se trudim. Tako si jaz predstavljam ljubezen do boga, tako si predstavljam enost.
Vsa čarobnost življenja, bog, je tu, ta trenutek...samo videti je treba......

Quote:


Tud prou.

Lep dan