picola wrote on 03.11.2003 at 00:22:43:


Če ti nekaj ne paše, imaš pač pravico to povedat in sploh ne rabiš od nas potrdila, ali gre za nadlegovanje, ali delaš prav itd. Tebi ne paše in mu poveš.

Ja, sej, sem hotela že jest zastavit to vprašanje, koliko se moški počutijo ogroženi na delovnem mestu s strani žensk. Sama delam kot eno redko žensko bitje med moškimi bitjeci. Sama sem jih hitro postavila na pravo mesto, tako  da kakega posebnega spolnega nadlegovanja v svojih več kot 22 letih delovne dobe (+ še 4 leta srednje šole med sošolci - večino časa  brez sošolke) načeloma nisem čutila. Sem bila pa šokirana pred šestimi leti, ko sem se ločila: z dnem ločitve so se nekateri (samski) moški v službi do mene začeli popolnoma drugače obnašati, in pri nekaterih se zelo moram paziti, kako se jaz obnašam. En drastičen primer izpred dveh let: priletim zjutraj navsezgodaj v bife, tam je samo en (samski) sodelavec, kako leto mlajši od mene. Pozdravim v stilu: "Živjo, kako si kaj?" On pa napadalno nazaj:"Ti, a veš, kwa ti povem! Okol mene se dost žensk suče!"

Men je skoraj spodnja čeljust odpadla od presenečenja. Rekla sem samo, prima, prima, si natočila kavo in poniknila iz bifeja. Sedaj se tega sodelavca na daleč izogibam, sploh, če ni v njegovi bližini nobenega drugega, da ne bi revež začel od občutka ogroženosti vpiti in klicati na pomoč. In ravno včeraj, ko smo imeli službeni sestanek v sejni sobi, sem spet naletela na njegov komentar. Kot zamudniki vstopijo še nekateri sodelavci, se ogledujejo za prostimi stoli in eden od sedečih pravi: Kar naprej, kar naprej, saj ne grizemo. Seveda dodam jaz takoj  v svojem stilu: ŠE NE...  In že zgoraj omenjeni sodelavec takoj pravi: Hvalabogu, da je še D. med mano in njo, bo trajalo, da se ona pregrize do mene...

aja: načelno ne nadlegujem sodelavcev, ne tako ne drugače, niti se ne družim z njimi v prostem času. Zadnje mesece se rajš posprehodim po Kupidu ali po ona-on, da s kom poklepetam, tam vsaj ne vreščijo od strahu pred mano

exorcist wrote on 07.11.2003 at 12:15:52:

Res?  

Samson wrote on 06.11.2003 at 22:52:48:


Hotela sem predvsem reči, da obstajajo najprej notranja merila, ki določajo, kaj je za nekoga nadlegovanje.
Vsak zase ve, kaj ga moti. Pa ne samo v smislu "spolnega lepljenja".
Je pa zelo zoprna zadeva, da kdo cedi sline ob tebi, tebi pa še zdaleč ni "apetitlich"  
In vendar, tudi kdor je apetitlich, ga lahko dojemamo kot motečega, ker nam pač  NE PAŠE.

Spolno nadlegovanje na delovnem mestu je vsako nepovabljeno 'dejanje', torej vsaka stvar, ki ni obojestranska. Nadlegovanje je lahko tut popravljanje obleke npr., vsako nezaželjeno dotikanje, al pa tut nenehno vabljenje v družbo.

ja js tut nevem zdej, a gledam lahko al moram z zavezanimi ocmi hodit da ne bom koga spolno nadlegoval

Je reku en znanc, ki ga je šef nadlegoval na delovnem mestu:

"Raje nadlegovan pridem domov, kot pa zmatran."  



uživajte!

Quote:


Po moje je fajn, če se zavedaš, da imajo drugi svoj intimni prostor, ki ni nujno toliko širok kot tvoj.
Gre pač za ene osnove kulture v prostoru skupnega bivanja.
Če že testiraš meje drugih, pa je fajn, če si pozoren  na njihove odzive. Pa da se zavedaš, da kdo tudi ne zna pokazat, da mu je skrajno neprijetno - ampak le v sebi otrpne in si želi, da bi mučna situacija minila.

Glede dotikov - ni vseeno, kdo se nas dotika oz. kdo nas  gleda in na kak način. Odvisno je od dveh spremenljivk - naše notranje ogroženosti ter namenov tistega, ki nekaj počne v odnosu do nas.