Upam,da te teme še ni blo načetem,če pa je bla pa me prosim preusmerte tja...Zanima me,kje je vaša meja,od katere naprej vi tretirate neko obnašanje za nadlegovanje ali pa vsaj neokusno namigovanje na spolnost(na delovnem mestu).Prej sem se pogovarjala z nekom,ki je po izobrazbi superioren meni in sem mu povedala,da pri drugih lahko to počne,ampak da si jaz ne želim,da se mi to počne.Namreč skoraj vsaki mlajši kolegici skoraj vsakič ko pride v prostor pristopi z enim odnosom,ki namiguje na spolnost(besede,mimika telesa,gledanje direktno v oči in smehljanje zraven...),v glavnem zlo konkretno namigovanje.Moje mnenje je takšno,da bi če bi hotela takšen odnos prijavila kot neke vrste nadlegovanje.Sam mislim,da sem mu dala danes veliko za razmišljat.Vem,da do mene ne bo več takšen.Če pa bo do drugih(če mu bojo kolegice pustile)takšen,je pa to njihov problem in me čisto nič ne moti.Kaj vi mislite o tem.Ali pretiravam ali ne.Naj povem še to,da sem na začetku tut jst padla na to(sem odgovarjala na njegovo akcijo),zdej pa ko sem tolk pridobila na samozavesti,da ne potrebujem več potrditve zunanjega sveta(moških),da sem ok,še posebej ne na takšni ravni(sedaj bolj na intelektualni).In to zato,ker se počutim užaljeno,ker me nekdo gleda izključno samo kot spolni objekt(kolegice,ki je po izobrazbi enakopravna z njim sigurno ne bo tako tretiral,ampak se bo z njo menil resno in na neki ravni).Povedala sem mu,da očitno ne ceni žensk,ki so kao nižje od njega al pa misli,da smo pač naivne,da nam paše(drugim ja,meni ne VEČ) itd.Ok,zabluzila sem totalno...

Zanima me vaše mnenje o tem.
Imejte se skrajno lepo,uživajte(mo) življenje,ker nam nihče ne garantira,da bomo jutri tut tuki.Tako,da če me jutri več ne bo...

rada vas imam in hvala za vso pomoč...