Kdo je narcis:

- človek, ki se ne zna primerno ljubit
- človek, ki se zdi oddaljen, hladen, vase zazrt, trd, tog, neizprosen
- njegova značilnost je brezdušnost in hladna zatopljenost vase, suhi intelektualizem
- ki je zaverovan vase in se samobvladuje, ki ne dovoljuje čustvene vezi
- obsedena, a nepristna ljubezen do sebe, ki ne dovoljuje telesne bližine z drugim

Edino pravo pot, ki vodi iz narcizma, je občutenje smrtne rane, konec projekta jaza, ki smo ga oblikovali in pozorno ohranjali. Zlom narcizma nas pozove, naj razširimo meje tistega, kar mislimo, da smo. Izoblikovati se mora nova oblika jaza. Pod trdo površino narcizma čaka cvet, ki bi rad na plano. Narcističen človek preprosto ne ve, kao globoka in zanimiva je njegova narava. V svojem narcizmu je obsojen prenašati težo življenjskih odgovornosti na svojih ramenih. Toda brž ko odkrije, da okoli "jaza" bivajo tudi drugi liki, lahko del bremena preloži nanje. Na prvi pogled je narcizem videti kot razvajen užitek, a pod všečno zunanjostjo leži težko breme. Narcis si želi biti ljubljen, a mu nikoli ne uspe, saj ne uvidi, da bo ljubljen šele tedaj, ko o ljubil sebe kot drugega. Skrivnost narcizma je v tem, da ga ne zdravimo, marveč mu prisluhnemo.

Simptomatika narcizma se kaže v tem, da si narcis rad prilašča zamisli, ki jih je slišal iz različnih virov in se okiti z njimi, kakor da bi bile njegove - izdajalsko znamenje narcizma.

Težave narcizma niso visoki ideali in stremljenja, temveč ovire, na katere naletimo, ko jih skušamo uresničiti. Narcis naleti na odpor v samem sebi in v ljudeh, ki ga obdajajo. Narcistični ton odbija prijatelje in sodelavce.

Narcizem je stanje, v katerem človek ne ljubi samega sebe. Vsi vemo, da je narcistična ljubezen votla. Intuitivno vemo, da človek, ki vseskozi govori o sebi, zagotovo nima močnega občutka jaza.

Omalovaževanje samega sebe je nasprotna stran narcizma. Dušo oropa povezanosti s svetom. Omalovažuje očiten uspeh ali pa stežka sprejema pohvale in čestitke, prepričan, da se bo tako izognil zastrašujočemu narcizmu. Lažna skromnost odreka egu pozornost, po kateri hrepeni. Človek, ki se boji, da prehudo hlepi po pohvali, se odreka zadovoljstvu, ki ga nudi uspeh.

Narcizem je znak, da duša ni dovolj ljubljena, in čim večji je narcizem, te manj je ljubezni. Narcis se zaljubi v svojopodobo, a ne ve, da je on tisti, ki je ljubljen.

Narcizem se pozdravi tako, da preide iz osame v ustvarjalnost; v svojem narcizmu prizadevamo naravo in delamo stvari, ki jih ni mogoče ljubiti, nasledek njegove preobrazbe pa je ljubezen do sebe, ki porodi občutek povezanosti z naravo in stvarmi.

Vir: Nega duše - Thomas Moore

Evo Bp, pa imaš svojega narciseka!  

exorcist wrote on 11.10.2003 at 12:57:01:


Tnx, saj mogoce sem pa o sebi govoril

Vecina razlagalcev mita o narcisu se ponavadi pretirano osredotoci na zadnji del, na usodo, ki jo dozivi Narcis, ko ga njegova lastna podoba v celoti absorbira, hkrati pa prezre vse pred tem, kar ga je pripeljalo v odnos, od katerega je sicer na koncu ostala nezna rozica.

Dejstvo je, da smo kot dojencki in otroci vsi narciski v tem, da smo obrnjeni predvsem vase in v lastno ugodje (in to ne samo telesno, konec koncev je ugodje tako vecinoma v glavi).

Moore se po mojem moti vsaj v tem, kot trdi, da je za narcizem znacilna hladnost in oddaljenost in pa suhi intelektualizem, vcasih velja prav nasprotno.

Ima pa po mojem prav, ko trdi, da ne morejo resnicno ljubiti (kljub temu, da se lahko pogosto zaljubljajo).

Ljubiti pa ne morejo, ker nikdar ne zmorejo pogledati nase skozi drugega. Ker ne zmorejo soocenja z drugim, ampak se obrnejo vase. Recimo v svet teorij, verske gorecnosti, raznovrstnih razlag, notranjih klicev, umetnosti, poklica, dostikrat tudi duhovnosti, ki je lahko izgovor za njihovo ravnanje. Morda je za narcizem znacilna tudi nezadovoljstvo in neizpolnjenost v odnostih (kar po mojem ni zadosten pogoj).

Za njimi pa ostane cvet, saj v tem, ko nikdar ne zivijo za konkretnega drugega, svoje sicer neokrnjene ustvarjalne potenciale sproscajo v ustvarjanju zase, za nikogar in hkrati za vse.

Kar je za otroka in mladenica morda se sprejemljivo, za odraslega cloveka, ki mora preziveti druzino in zaploditi in odrasti kupcek otrok ni vec. Ali pa ko mora prevzeti kaksno druzbeno odgovornost. Narcis je v taksnem okolju nujno generator nemira, bolecine in trpljenja za vecino ljudi v njegovi blizini.

V nekaterih primitivnih druzbah obstaja zrelostni preizkus, ki loci moze od mladenicev. Ta preizkus vcasih na surov in precej direktni nacin postavi mladenice v sredo realnega zivljenja, kjer so se na to realnost prisiljeni odzvat in se z njo soocit.

Mladenic, opravicujem se ti, ce sem te uzalil z "narciskom". Tvoj cas in tvoje preizkusnje ze se pridejo. Tvoje reakcije in tvoji odzivi pa z njimi.

bp

Jaz sploh nobenega takega ne poznam???

Ammon (1984):

"V naših individualnih analizah in v skupinskih terapijah, v ambulantnem delu in na kliniki vedno znova naletimo na ljudi, ki jih ne moremo doseči, čeprav ostajajo leta dolgo v obravnavi. To so ljudje, ki jih ni možno doseči niti v njihovem načinu biti človek (Menschsein) z ustvarjanjem človeškega stika in ki ostajajo nedosegljivi tudi za telesne dotike. Pogosto jih obdaja aura, ki nam otežuje, da bi se jih dotaknili; in tudi oni se ne morejo resnično dotakniti nobenega drugega človeka. Človeku ob njih sploh ne pride na misel, da bi jih pobožal ali jih objel, prav tako pa oni sami niso sposobni z drugimi priti v telesni stik. Ti ljudje spadajo med molčečneže na terapevtskih skupinah in na timskih sestankih. S tem izzivajo agresivnost drugih in vedno znova ustvarjajo situacije, ki se jih najbolj bojijo in v katerih najbolj trpijo. Tako so te osebe vedno znova zapuščene in nerazumljene. Ti ljudje prenašajo svoj bes in drobce svoje identitete na ljudi, ki jih obdajajo. Pri tem pa so nesposobni izraziti lastno agresivnost. Njihov način ravnanja je destruktivno agresiven do njihovih odnosnih oseb in navsezadnje proti sebi samemu. Nedosegljivi pacient bo vedno izgubljal osebe, ki so mu pomembne. Tudi v terapiji bo ponovno doživljal situacije poraza, ki se jih tako boji. On sam pogosto izziva poraz. Včasih s tem, da se solidarizira s poraženimi v socialnem okolju ali pa z begom v mrtve odnose… Posebna privlačnost nedosegljivih je, da občasno znajo biti tudi prisrčni, sposobni za stike in ljubeznivi. To se zgodi praviloma takrat, ko sledijo svojemu cilju. Na ta način pogosto izkoriščajo svoje partnerje, ob drugih priložnostih pa so spet hladni in nedostopni."

Narcisitična motnja skozi oči TA:

Temeljno sporočilo : » Ne bodi  blizu » s poudarki : » Ne bodi pomemben« in » Ne bodi ti sam » ( tipično za narcistično nevrozo ).

»Priganjač » : » Bodi perfekten », kajti narcistična mati potrebuje svojega otroka za to, da bi se mogla v njem ponovno najti in se v njem občudovati.

Življenjska igra : » Frigidna ženska/ frigidni moški » , t.j. seksualnost je  – če sploh – le nagonska, brez izpolnjujoče čustvene in duhovne udeleženosti ( brez Erosa ).

Nadomestno čustvo je bes – ne kaže vroče kvalitete ampak hladno – s čimer se povezuje občutek omedlevice.

Temeljna pozicija : » Jaz sem o.k. – ti nisi o.k. » .