Za nekatere je dejstvo, da je Štajerska posejana z naravnimi substancami, ki spreminjajo zavest, nekaj novega in nenavadnega. A po nekaterih raziskava sodeč je vez med opojnimi rastlinami in človekom stara kot človeštvo samo. Španska antropologinja Elisa Guerra-Doce je namreč dognala, da so se ljudje po vsem svetu opajali z raznimi zelišči in gobami že od kamene dobe naprej. Glede na to, da smo bili na Štajerskem predelu v preteklosti v glavnem kmečkega porekla, ne bi bilo prav nič čudno, če bi lokalni kmetje poznali vse trike, kar jih premore naša narava. Katere so rastline, o katerih je govora in ali predstavljajo nevarnost za uživalca?

Hudičeva zel na vsakem drugem vrtu

Navadni kristavec oziroma datura, poljudno znana tudi kot hudičeva zel, je izjemno močan halucinogen, ki lahko pri prevelikih odmerkih povzroči celo smrt. Vsebuje alkaloid skopolamin, ki je toksičen. Pri nas raste kot plevel in jo lahko zasledimo skoraj na vsakem vrtu. Poleg svojih močnih halucinogenih učinkov lahko liste uporabimo tudi stolčene v neke sorte tobak, ki se ob kajenju rabi za zdravljenje astme.

Svoje slovito ime »hudičeva zel« si je pridobila zaradi svojih skorajda »nadnaravnih« učinkov. Po pisanju Carlosa Castanede je uživalec pridobil celo sposobnost letenja. Sicer so jo mehiški šamani že tisočletja nazaj uporabljali za postavljanj diagnoz bolezni, verjeli pa so tudi, da jim rastlina nudi pot do okultnih znanj, kot je vpogled v prihodnost. Zato se govori, da naj bi jo v preteklosti rabile tudi čarovnice. A pozor, v večjih količinah lahko povzroči hude posledice, od začasne slepote pa vse do smrti.

   Leta 2015 se je s hudičevo zeljo v ljubljanskih Fužinah zastrupilo nekaj mladeničev, ki so jo uživali na lastno pest. Komaj 16-leten fant je zaradi predoziranja umrl, njegovega prijatelja pa so zaradi hudih halucinacij odpeljali v bolnišnico.

Rdeča kapica, bele pike in polno paradoksov

Če se sprehodimo po štajerskih gozdovih, nedvomno velikokrat naletimo na lepe, a strupene rdeče mušnice. V nasprotju z zeleno mušnico, ki je smrtno nevarna, pa z rdečo ni tako, vsaj ne med zdravimi ljudmi. Doslej je znana le ena smrtna žrtev zaradi zaužitve – leta 1896 se je z njo zastrupil grof de Vecchi, ki je že prej bolehal za kronično boleznijo. Vsekakor pa niti slučajno ne gre za nedolžno, prijazno gobico, saj ob predoziranju nastopi tudi izguba zavesti, celo koma (a le v redkih primerih). Oznaka »strupena« govori zgolj o njenih halucinogenih učinkih, oziroma tako imenovanem ibotenskem sindromu. Vsebuje namreč ibotensko kislino in muscimol, glavna toksina v tej gobi. Simptomi zaužitja so zelo različni, lahko tudi paradoksni. Verjetno je precej zgovoren podatek, da je bila prav ta goba navdih za Alico v čudežni deželi. Pri zaužitju je živčni sistem zelo vzburjen in uživalcu se zdi, da zmore vse. Če rad pleše, bo plesal do onemoglosti, če ima rad glasbo, pa bo pel, dokler ne izgubi glasu. Lahko je tudi nenavadno zgoroven in odprto govori o svojih najglobljih skrivnostih.

Nekateri se slaka ne morejo znebiti ... Drugim pa bi nekdaj še kako prišel prav

Podobno kot pri daturi se na nekaterih vrtovih širom Štajerske kar ne morejo otepsti slaka, ki se je razrastel že povsod. Spet drugi si ga zaradi njegovih čudovitih cvetov kaj radi posadijo. Redkokdo pa se zaveda, da so semena slaka precej opojna, saj vsebujejo lisergično kislino, učinkovino, s katerim je sloviti LSD mladim obnorel glave v power flower revoluciji v 60-ih. Učinki semen slaka so torej nekako podobni, kot če bi uživali LSD, zato ni nič čudnega, da so bila semena slaka v teh časih izjemno popularna. Ljudem pa nikakor ni bilo jasno, od kod nenaden interes zanje. Seveda pa se lahko predoziranje s semeni konča tudi tragično. Tako je nek študent po zaužitih 300 semenih tragično končal svoje življenje, ko se je z vso hitrostjo z avtomobilom zaletel v neko hišo.

Pohorske »nore gobe«

Seveda pa so tukaj še slovite »nore gobe«, o katerih smo že pisali. Te so redne spremljevalke dežja v jeseni, najdemo jih tudi na Pohorju. Te magične gobe z učinkovino psilocybin in psilocin šamani že tisočletja uporabljajo v raznih ritualih, slovita šamanka Maria Sabina pa je z njmi diagnosticirala bolezni njenih pacientov. Simptomi zastrupitve so telesno blagi, česar pa ne moremo trditi za psihološke učinke. Po mnogih pričevanjih je enkratno doziranje psilocibink marsikomu čez noč spremenilo življenje – kar ni napravilo desetletje psihoterapije, je opravilo nekaj gramov teh čudodelnih gob. Seveda pa uživanje v težkih življenjskih razmerah ali psihični nestabilnosti lahko uživalcu prinese pravi psihološki pekel.

   Kakor pri vseh gobah, je tudi pri teh potrebna posebna pazljivost pri nabiranju, saj se jih ob neizurjenem očesu kaj hitro zamenja za kakšno smrtonosno gobo.