Tenks, ten-nej za podatke.
Gape, zanima me, če se ideja, taka kot je bla, sploh da realizirat. Ten-nej piše, da je zadeva eklektična, se prav da so teozofi pobiral od tu in tam in predeloval tko, kot se jim je zdelo, da bi lahko funkcioniral tam pa takrat, v modernem, z vero v znanost prežetem času. Po moje ne samo da ni bil taprav cajt za kaj takega (odpor cerkeve pa konkurenčnih okultnih/spiritualističnih sekt), ampak so si zadevo tud sami preveč sektaško zastavl, da bi se lahko poganjala od znotraj skoz teozofsko društvo. Po moje so pokazal, da različnih religioznih tradicij, filozofij in duhovnih praks ni možn združit v en sistem in potem na podlagi takega enotnega sistema ozaveščat posameznika in hkrat gradit univerzalno bratsvo, ker so se zaplezal v lastno pravovernost.
New age ima podobno idejo, ampak je bolj pragmatičen in jo skuša realizirat skoz različnost filozofij, religij in praks, ne da bi iz njih delal en enoten filozofsko-religiozen sistem in je na ta način Jest osebno pa ga pogrešam in bi mi en teozofoski eklikticizem kar sedu, ampak je dobr vedet, da je bil že sproban in da se v lajfu ni obdržov in zvedet, zakaj ne. Al pa se je, pa jest ne uspem opazit, v kakšni formi se dons kaže.
Ideja prepletanja filozofij/religij/duhovnih praks in osebnih življenjskih izkušenj v kontekstu ozaveščanja in osebnostne rasti, ki se jo gremo na tem forumu, se mi namreč zdi ful podobna ideji teozofskega društva, le da ma tle gor eno bolj odprto formo. Tud mi se gremo en ekleticizem, ki je bolj skupni imenovalec različnih sistemov in zato ne deluje tko, kot bi deloval, če bi se na novo oblikoval pa hermetično zaprl in bi vanj posvečeval pravoverne sledilce.
Moje stališče je, da če je ena zadeva eklektična, se mora ta ekleticizem razvijat naprej, ker je postavljen v njene temelje in ji samo on lahko ohranja vitalnost. Tako o me zmeraj bolj vznemirja ekleticizem filozofij aleksandrije v prvih stoletjih našega štetja, v katerem so prav z mešanjem religiji in kultur nastali v seb zaključeni filozofski sistemi (npr. plotinov), iz katerih so se napajali tud teozofi in pred katerimi lahko še dons človk samo dol pade.
Dons smo spet na tem prepihu, se svet globalizira in prepletajo kulture in civilizacije, nismo pa sposobni sproducirat enga novga eklektičnega filozosko/religioznega sistema, ki bi bil folk sposobn očarat in ki bi folku pomagal nardit en konkreketen korak naprej k razsvetlitvi iz precej zatemnjenega 300-letnega mraka razsvetljenstva. Teozofija je bla pomoje bolj poskus ponovne oživitve/obnovitve enga takega 2000 let starga ekletičnega sistema, ne pa po njegovih kreativnih principih vzpostavljen nov sistem.
Na takega po mojem še čakamo, vsaj jest
Uf, sem stvari mal eklektično skup nametal, mi prosm pomagajte izluščit jedro problema, če ga je sploh možno skup nametanem zaslutit.