V preteklem času smo izgubili članico, ki je več kot toliko napisala ravno o morali nas mesojedcev, oziroma o morali do živali, ki jo načrtno redimo in nato faširamo.  

No, nekje se je zataknilo in naša relativno nova članica se je po 18. postih poslovila. Ker prag ni še daleč in ker vemo, da Kolibri forumu kljub vsemu sledi ji prepustimo "mesnato besedo".

Andres

Pametni popusti, norec se pa zaleti  

Kolibri, ti kar navali, jebeš ti to kar drugi mislijo in pišejo, to ti naj bo le vspodbuda, to ti naj bo le nadaljni protimesni argument.

Čakam, ker sem zelo rad prebiral tvoje dobre poste, brezmestne seveda.

V razmislek članek, ki je izšel v reviji Frka:

Čofotajoče zverinice  / by Maja Klasič

Ljudje morske, jezerske in rečne ribe za hrano lovijo že tisočletja. Zadnja desetletja se je v ZDA povečalo povpraševanje po morski hrani in modernejša tehnologija je pripomogla, da je morske ribe lažje odkriti in ujeti. V zadnji polovici 20. stoletja se je ulov povečal približno petkrat, kar je skoraj 100 milijonov ton na leto. Posledica je, da se je število rib v morjih zmanjšalo. A ujamejo se tudi drugi morski prebivalci, ki so “gospodarsko neuporabni”. Te po nesreči ujete živali potem mrtve ali umirajoče zmečejo nazaj v morje. In v mreži je nezaželjenih kar tretjina ujetih rib.
Število velikih ribogojnic se je v zadnjih desetletjih skoraj podvojilo in po oceni organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo je gojenje rib postalo najhitreje rastoče področje pridelave ali pridobivanja hrane. Danes je vzrejenih približno petina rib, ki jih pojedo porabniki po vsem svetu.
Življenje teh rib se začne v zabojniku z nadzorovano temperaturo, od koder male ribe prenesejo na gojišča, kjer odrastejo. Vzgajajo jih tudi v pravokotnih betonskih zabojnikih, ločenih od prebivališča gojenih rib (morja, jezera, reke), ali pa v umetno zagrejenih prostorih ob obali. Ribe, ki živijo na zelo majhnem prostoru, so manj odporne na bolezni, ker nimajo dovolj zraka, pa se lahko tudi zadušijo. Kot je pisalo v nekem članku:” …če gojiš dve toni rib v dvatisočlitrskem bazenu, jim ne ostane dosti prostora za dihanje…”
Gojenje rib v prenapolnjenih bazenih, ki so polni iztrebkov, zahteva uporabo različnih kemikalij. Rejci z razkužili uničujejo bakterije, s herbicidi preprečujejo razvoj rastlin, v hrano so primešana najrazličnejša zdravila, ki zdravijo ali preprečujejo bolezni in oblolenja s paraziti. Poleg tega so ameriški  ribogojci prepričani,  da sta “dostop do drstišč in proizvodnja hormonov ena od nujnih in kritičnih potreb ameriške industrije rib”.  V rečna ustja pa spuščajo kemikalije in odpadne produkte.
Ko dosežejo tržno vrednost, ribe stlačijo v zaboje, v katere dovajajo kisik, te pa naložijo na tovornjake. Odveč je omenjati, da je to zelo stresen postopek. Za ribe pa so škodljive in stresne že metode, s katerimi jih polovijo iz ribnikov, pa naj gre za izsušitev ali nastavljanje mrež. Ko tovornjaki prispejo na cilj, svoj tovor, torej ribe v vodi, odložijo v velike kovinske zaboje. Ko voda iz zabojev odteče, se zadušijo še tiste ribe, ki so preživele ulov in prevoz.
Preden jih pobijejo, jih najprej nekaj dni ali celo tednov stradajo. V nekaterih gojilnicah jih ubijejo tako,  da jih s palico udarijo po glavi, nato pa jim odtrgajo ali odrežejo škrge, da izkrvavijo do smrti. Drugje jih zaprejo v zaboj z ogljikovim monoksidom in potem usmrtijo s palicami ali pa jih pustijo izkrvaveti.
V nekaterih restavracijah so na jedilniku celo žive ribe. Odstranijo jim drobovje, jih vzdolžno prerežejo ter postrežejo na krožniku. Oči ribi pokrijejo, da ne vidi in ne more reagirati,  ko gost v restavraciji seže po delih njenega telesa. V nekem članku je bilo zapisano, kako umre: “Zabodli smo jo z vilicami. Riba je poskočila… ali zdaj ko počasi umira, čuti, kako ji lačen gost košček za koščkom odstranjuje dele telesa?”

t wrote on 27.08.2003 at 07:50:37:



Odpovedala prednostim?

Presenečaš, ten-nej! Not in a very good way. Daj prosim, razmisli malo, kaj si napisal. Se ti zdi to kul?

Trpeči solati? Lajšajmo si lastno trpljenje: povzročimo ga še bitjem, ki že itak nimajo izbire - šibkejšim? (Shallow excuses). How very sad.

q
In če ne moreš spremeniti sveta - spremeni sebe!
q

You can change the world - by changing yourself!

V prispevkih, ki jih je pošiljala kolibri nisem videla niti enega poveličevanja nje same ali vegetarjanstva. Sprašujem pa se,ZAKAJ STE JO POVABILI NAZAJ NA FORUM ???????? Ni bil njen namen poveličevnja vegetarjanstva in nikjer nisem prebrala, da bi tako zaničevla mesojedce, kod vi njo.
Poglej prej človeku ali živali v oči in potem ubij-pa še pojej. Dober je zrezek na krožniku-če ni tvoj. Lahko je biti privezana žival v hlevu ali kokoš v pol metra življenskega prostora, če med njimi nisi privezan  ti. Kaj se ta forum ne imenuje POZITIVKE in se vsaj malo trudimo izboljšati stvari in postati ljudje, da življenje ne bo res le trpljenje. Povabili ste jo nazaj -zelo prijazno
in kot šakali planili nanjo.Ste ćakali samo to? Pa kje smo ljudje   Zanimivo, pričakujem vaš prijazen odziv. Lep dan.

stojchi... zanimiv mi je blo v zgornjem postu to, da se rajs kr sam sebe pohvalis, ce te ze drugi ne (ali predno te).

a se z avtosugestijo tud ukvarjas?

stoychi wrote on 27.08.2003 at 10:35:47:


DEZINFORMACIJE in vsiljevanje svojih radikalnih pogledov nekomu drugemu. Se pravi delaj to, kar jaz mislim, da je dobro zate. Napačna predpostavka, to mora vsak sam ugotovit, če mu tak način prehranjevanja ustreza. Vse v merah in s pametjo.

Kolibri, svaka ti čast. Tole je zelo dobro za prebirati.
Še enkrat Kolibri, ne daj se, da te neka peščica poneumljencev nažene iz foruma.

Pridi nazaj.

Nekaterim je pa meso že čist zaslepilo razum.