
pride Jezus direktno iz nebes direktno v Vatikan in reče pri vratarju, da je on pač Jezus in da se takoj zdaj želi srečati s svojim svetim namestnikom papežem.
Seveda ga nihče ne vzame resno, ker pa je človek že tako hudo tečen ga šele z brco v rit odženejo od vrat.
Jezus tava po Rimu in prosi za prenočišče, vsi pa od njega hočejo neke evre, Jezus pa evrov nima.
Tako tava naprej in pride do nekega kampa, kjer ljudje taborijo. Sprašuje kampiste, če ga sprejmejo v šotor.
Ljudje ga čudno gledajo in pravijo da oni nimajo prostora in ga pošiljajo naprej, dokler ne pride do Fate, ki si je prišla ogledat Vatikan in ki si ravno postavlja svoj šotor.
Jezus ji lepo pomaga in jo ponižno vpraša,
če mu to noč dovoli prespati pri njej.
Fata je vesela, enga orng desca
in da ponoči ne bo reva sama,
blagohotno sprejme tujca.
Naslednji dan, ko Fata še spi, Jezus potihoma oddide nazaj v nebesa, v Vatikanu pa mrzlično razglabljajo o neprijetnem včerajšnjem dogodku.
Papež se odloči, naj se razišče ta zadeva in naj se poišče ta človek, ki zase pravi, da je Jezus.
Tako pridejo papeževi poslanci do Fate, ki je zjuraj vsa razcvetena in prešerno vesela in jo vprašajo, če je res, da je pri njej prespal en človek in kako mu je ime in Fata odgovori:
" Tega, kako mu je ime, tega ne vem,
mi ni povedal, ampak jebe pa, kao Bog"

drugače pa je v vsakem primeru
glede kakršnekoli ljubezni,
vedno treba srečati izključno samo pravega človeka,
brez tega v nobenem primeru
in v nobeni ljubezni nikoli prav nič ne gre.
zato bodi raje vedno pozoren, prijazen, ker nikoli ne veš, kdaj boš srečal prav to osebo, v kolikor je že morda nisi do zdaj spregledal
