Iztočnica:
ARS wrote on 16.07.2003 at 12:19:14:"Moje rane so tiste, ki privlačijo točno tistega partnerja, ki mi jih bo pomagal (za)celiti."
Quote:Po moje pa se je treba trudit, da bi rane vse rane sam pokrpal. Ker samo potem veš, da delaš vse, kar lahko in tako tud lahko zaupaš, da je on tist tadrug pol. Od drugega pričakovat in ga postavljat pred naloge zate pa ni kul.
Zvezdica, se mi zdi, da ti znajo tule podnapisi prit' prav - gornje lahko prebereš tudi tako:
"Moje rane so tiste, ki poskrbijo, da v življenju srečam točno tiste ljudi,
ki mi jih bodo posredno pomagali (za)celiti oz. zaradi katerih jih bom lahko (za)celil."Veliko (morda celo večino) svojih ran človek sam in v ednini preprosto ne more (za)celit.
Iz enostavnega razloga - ker se mu v ednini tudi odprejo ne. Zato potrebuje ogledala, predvsem pa drugih dražljaje, odzive in delovanja; lahko tudi zgolj posredno. Veliko svojih ran bo šele skozi druge oz. zaradi njihovega odziva ali delovanja sploh zaznal.
Res sicer drži, da si bo konec koncev praviloma svoje rane vsak res (za)celil lahko le sam, če bo to želel in bo to njegova odločitev, a brez drugih in partnerja bo marsikatero celjenje morda le pri dobri teoriji ostalo (morda še to ne) - ker ne bo dražljajev, ker ne bo drezanja v rane, ker ne bo ...
Priznam pa, da bi sama včasih kakšno svojo rano prav z veseljem drugemu odstopila,
pa naj se on z njo naprej "zajebava" ...
A je precej lažje živet, ko se zaveš, da to pak ni možno. In je spet ena iluzija manj ... dela pa še več.
titud wrote on 16.07.2003 at 15:37:31:Ja, v to je treba verjet pa zato ne pred drugimi svojih ran skrivat al pa se trudit, da bi vse rane sam pokrpal, da bi se drugi lahko usidral na gotovo. Ta drug mora neka vedet, kaj je njegova naloga. In ti sam dat vedet, kaj je tvoja.
No, ne strinjam se ravno, da je komurkoli "treba vedet" oz. "treba dat vedet" ... Za celjenje lahko povsem zadošča že to, da ti rano nekdo odpre ali pa vanjo dregne; pa se mu lahko niti sanja ne, kaj je v tebi povzročil.
Je pa res, da se pri "gradnji" kateregakoli odnosa ali partnerstva lahko močno intenzivno čuti drugega (in svoje) sence/rane, in prav zaradi sprejemanja in njegove subtilne "blažilnosti", se marsikatera rana prav zagotovo lahko hitreje zaliže.
No, če je cesta dvosmerna. Če pa ni, si pa drugo najdeš ... oz. bolje, ti druga pod noge pride.
ARS