Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Spolnost in odnosi >> ljubezen-komunikacija
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1058282237

Message started by Marjana on 15.07.2003 at 17:17:17

Title: ljubezen-komunikacija
Post by Marjana on 15.07.2003 at 17:17:17

There are so many aspects to any issue that any discussion of them can be a fraction of the problem or the whole thing. It all depends on how much we need to see into the light within.

The most important thing in relationship is communication. That's how I see it in this moment. But the value could shift, depending on what is happening.
The most important thing might, in the next moment, be love.

We could say that love flows out of communication. Or that communication flows out of love.

I am thinking about what to do about personal insult, when someone you know hurts you, perhaps continues to hurt you, rubs you the wrong way, however it comes across.

Communication becomes everything.

So, around that communication, in the before part especially, coming to peace with myself is the big issue.

It is best to resolve issues within myself first, come to a state of calmness within. Two people trying to calm down together is generally not a good thing. The best time to discuss a problem is when it isn't in front of you, fully triggered and raging.

Simple honesty is always the answer. And the calmer we become, the simpler and more honest the communication can be.

Being afraid of the truth will make solving the problem impossible. If someone is hurting you they need to be told. That is pretty much absolute.

The more we reinforce and reward the behavior the more it will happen.
And we will begin to create it in more and more people, for we will begin to not just receive it, but to create and project it, imagine it.

So coming to the still point is the prerequisite. Then bring those around you to healing with you.

There's nothing more beautiful than a calm person.


Eman8tions
Copyright © 2003  by John MacEnulty
7/12/2003, St. Louis, MO

Title: Re: ljubezen-komunikacija
Post by ARS on 16.07.2003 at 02:17:28


Ljubezen je tisto, kar ljubezen počne, saj ljubezen ne izvira iz objekta, temveč je to zmožnost subjekta oz. posameznega človeka. Ljubezen je njegovo hotenje, je odsev njegove volje, je njegov namen, so njegova dejanja. Ljubezen je človekova zavestna izbira in hkrati njegova premišljena ter zavezujoča odločitev. Je širjenje in podiranje človekovih oz. osebnih meja.

In ljubezni oz. ljubiti se (na)učimo tako, kot se učimo katerekoli umetnosti - skozi učenje in obvladovanje teorije (ljubezni), ki jo prenašamo oz. udejanjamo v praksi, z vsem našim trudom in zavzetostjo. Osnovni dar ljubezni pa je podaritev našega najbolj poštenega jaza drugim, s pomočjo najiskrenejšega odkrivanja samega sebe. In prav zato brezpogojna ljubezen osvobaja. In botruje temu, da najdemo navezanost, vrednote in lepoto tudi v preprostih in vsakdanjih rečeh, ne pa da v vsem in od vseh nenehno pričakujemo, celo zahtevamo, kozmično dramo, zabavo ali izjemno intenzivnost.

Dva človeka se ljubita, ko sta sposobna živeti drug brez drugega, a si izbereta, da bosta živela drug z drugim. Ko ljubimo drugega, ljubimo tudi njegovo senco (lastnosti, ki okolici, njemu samemu ali nam niso všeč), kar pomeni, da sprejmemo tega človeka v celoti, ne samo našo projekcijo. In naša brezpogojna ljubezen osvobaja - ljubljenega sprošča, kajti lahko je neponarejen in pristen. Hkrati pa vanj vnaša novo in širšo zavest o njegovih lastnih sposobnostih, moči in samozadostnosti. V nas same pa o naših lastnih.

:-*
ARS

PS: Ko sem ravno na tem tekstu (in ponovno konkretneje tudi na sebi) začela delat ...  ;)  
Je mešanica njihovih (E. Fromm, R. A. Johnson, S. Peck, J. Powell) in mojih besed.

Title: Re: ljubezen-komunikacija
Post by Harry on 16.07.2003 at 07:20:22


Quote:
Dva človeka se ljubita, ko sta sposobna živeti drug brez drugega, a si izbereta, da bosta živela drug z drugim. Ko ljubimo drugega, ljubimo tudi njegovo senco (lastnosti, ki okolici, njemu samemu ali nam niso všeč), kar pomeni, da sprejmemo tega človeka v celoti, ne samo našo projekcijo. In naša brezpogojna ljubezen osvobaja - ljubljenega sprošča, kajti lahko je neponarejen in pristen. Hkrati pa vanj vnaša novo in širšo zavest o njegovih lastnih sposobnostih, moči in samozadostnosti.


kaj pa ko/če po določenem času začne ta senca zavestno ali podzavestno najedati?

Title: Re: ljubezen-komunikacija
Post by ARS on 16.07.2003 at 12:19:14


wrote on 16.07.2003 at 07:20:22:
kaj pa ko/če po določenem času začne ta senca zavestno ali podzavestno najedati?

Ja, potem pa ... individualno.  ;)
Se mi zdi, da je to zanimiva priložnost, da taisto senco pri sebi spedenaš.  ;)  
Če je "ta prav cajt", pa interes, seveda.
Lahko pa gre zgolj za zaključek enega izmed poglavij v našem življenju ...
... ker smo se naučili vse, kar naj bi v nekem odnosu se.

V vsakem primeru pa je definitivno čas za akcijo, anede ...  ;) ... in ponovno širjenje naših meja.

:-*
ARS


PS: Mi je blizu in na moč resnična:
"Moje rane so tiste, ki privlačijo točno tistega partnerja, ki mi jih bo pomagal (za)celiti."
(Thomas Keller)

Title: Re: ljubezen-komunikacija
Post by aryan on 16.07.2003 at 12:28:54

cilj je brezpogojna ljubezen smo dostkrat slisal.

ce je ljubezen komunikacija med dvema v enosti, ki se bodisi celita, ucita ali pa le v medsebojni druzbi praznujeta bi morala bit brezpogojna ljubezen taka, ki ne bi bila pogojena z nicemer, tudi s casom ne.

ce ta brezpogojna ljubezen res obstaja, to pomen da je nek delcek v nas ki se ga nikol ne da zacelit/zapolnit, brez pomoci drugega. takrat in edino takrat je lahko ljubezen vecno/stalno prisotna, torej brezpogojna. to pa je nasprotju z nekim drugim ciljem ki se mu rece "izkljucna enost", oz. samozadostnost. ;)

Title: Re: ljubezen-komunikacija
Post by ARS on 16.07.2003 at 14:45:53

Uf, Aryan, meni se ne da intelektualno onanirat, kot temu jaz pravim, zato izhajam predvsem iz sebe in tega kar in kot trenutno sem. Cilji so pak močno individualna zadeva, nameravanja, delovanja, dejanja ino vse ostalo pa tudi; vključno z ljubeznijo in doživljanjem le-te. In zato je meni močno blizu in ljub stavek, ki se pod vsakim pojim postom izpiše - tudi to/tako sem jaz.


ARS wrote on 16.07.2003 at 02:17:28:
Dva človeka se ljubita, ko sta sposobna živeti drug brez drugega, a si izbereta, da bosta živela drug z drugim. Ko ljubimo drugega, ljubimo tudi njegovo senco (lastnosti, ki okolici, njemu samemu ali nam niso všeč), kar pomeni, da sprejmemo tega človeka v celoti, ne samo našo projekcijo. In naša brezpogojna ljubezen osvobaja - ljubljenega sprošča, kajti lahko je neponarejen in pristen. Hkrati pa vanj vnaša novo in širšo zavest o njegovih lastnih sposobnostih, moči in samozadostnosti. V nas same pa o naših lastnih.

Tale "moj" zapis je nekaj, kar jaz z naslednjim svojim partnerjem vsekakor bom, ker bova oba "za" oz. bova tako čutila in se tako odločila. Do takrat pa bom v svoji (ne)samozadostnosti točno tako, kot znam, želim in zmorem. In bom seksala s tistim, ki mi bo zapasal, pa se samozadovoljevala, ko mi bo zapasal, pa o "svojih" teorijah in praksah bom razpredala, ko in če mi bo to pasal, in z drugimi bom delila točno tako in na tak način, kot bom čutila, s točno tako dozo ljubezni in vsega ostalega, kot jih premorem zase.


ARS wrote on 16.07.2003 at 12:19:14:
"Moje rane so tiste, ki privlačijo točno tistega partnerja, ki mi jih bo pomagal (za)celiti."
(Thomas Keller)

Tale mi je pa resnična in blizu zato, ker bi v nasprotnem primeru držalo, da sem povsem samozadostna in popolna ter da mi na nadaljnji življenjski poti partner ni "potreben." Pa nisem. No, morda mi res ni "potreben", a trenutno tega oz. tako ne čutim. So stvari, ki jih lahko predelaš, doživiš in uživaš izključno v dvojini; če je komunikativna, kakovostna in ljubeča, je pa sploh d'best.

Ljubezniv dan ti želim,
ARS

Title: Re: ljubezen-komunikacija
Post by titud on 16.07.2003 at 15:37:31


Quote:
"Moje rane so tiste, ki privlačijo točno tistega partnerja, ki mi jih bo pomagal (za)celiti."



Ja, v to je treba verjet pa zato ne pred drugimi svojih ran skrivat al pa se trudit, da bi vse rane sam pokrpal, da bi se drugi lahko usidral na gotovo. Ta drug mora neka vedet, kaj je njegova naloga. In ti sam dat vedet, kaj je tvoja.  


Title: Re: ljubezen-komunikacija
Post by LittleStar on 16.07.2003 at 15:45:35


titud wrote on 16.07.2003 at 15:37:31:
Ja, v to je treba verjet pa zato ne pred drugimi svojih ran skrivat al pa se trudit, da bi vse rane sam pokrpal, da bi se drugi lahko usidral na gotovo. Ta drug mora neka vedet, kaj je njegova naloga. In ti sam dat vedet, kaj je tvoja.  


Po moje pa se je treba trudit, da bi rane vse rane sam pokrpal. Ker samo potem veš, da delaš vse, kar lahko in tako tud lahko zaupaš, da je on tist tadrug pol. Od drugega pričakovat in ga postavljat pred naloge zate pa ni kul.

Al kaj? Verjetno ga s tem, ko se takole sam zase trudiš postaviš pred morebitno nalogo, da tud on to zase naredi. Ampak ljubezen naj bo svobodna. In tako tud njegova odločitev, da ti jo podari in obratno ti njemu svobodo. O.k. sem zabluzla malo, verjetno pa si ti isto povedal, samo jaz sem še malo besede premetala, da bi še bolje razumela.

Title: Re: ljubezen-komunikacija
Post by titud on 16.07.2003 at 16:28:19


wrote on 16.07.2003 at 15:45:35:
Po moje pa se je treba trudit, da bi rane vse rane sam pokrpal. Ker samo potem veš, da delaš vse, kar lahko in tako tud lahko zaupaš, da je on tist tadrug pol. Od drugega pričakovat in ga postavljat pred naloge zate pa ni kul.

Al kaj? Verjetno ga s tem, ko se takole sam zase trudiš postaviš pred morebitno nalogo, da tud on to zase naredi. Ampak ljubezen naj bo svobodna. In tako tud njegova odločitev, da ti jo podari in obratno ti njemu svobodo. O.k. sem zabluzla malo, verjetno pa si ti isto povedal, samo jaz sem še malo besede premetala, da bi še bolje razumela.


A misilš, da si je s takšnim  trudom mogoče zagotovit zaupanje, da  'tud un ta drug pol'. S tem, se greš žrtev, v bistvu izsiljuješ:  delaš nekaj seb  zato da ne bi blo nemu to teba teb delat in  mu na  tak način v bistvu daš   vedet,  od njega prčakuješ isto: da naj nikar ne pričakuje, da mu  boš lizal njegove rane. Zakaj bi bla pol sploh skupaj? Da bi tolažla kolk sta reveža, ker si tolk matrata vsak samemu seb pomagat?

To je po moje tisti prag, ki razločuje prijateljejstvo od ljubezni: da  se zaližeš dobesedno, da  izmenjaš slino/spermo, kemično spojiš... To ti tud po moje nč ne omeji svobode, samo razirširi se v drugega, je pa res, da ti tovrstna kemija  spremeni tvojo  lastno strukturo, ampak ravno  to deluje zdravilno, te nardi odpornejšega, da se ti zaceljo rane. Obojestransko, tko so pol  otroc bolj  odprni od vsakega od staršev zarad mešanja njunih  genov - vsaj zaupat moraš v pravilo, da je tko.

Sicer pa ne si umišljat, da je delo na svojih ranah  trud, prepuščanje, da ti to nardi drugi, pa čisti užitek. Lari fari, zna bit taka pot še večji mater. A kar ne ubije, ziher utrdi.  

 

 

Title: Rane - Animus -  Anima
Post by Amstel on 16.07.2003 at 18:40:37


ARS wrote on 16.07.2003 at 02:17:28:
Ko ljubimo drugega, ljubimo tudi njegovo senco (lastnosti, ki okolici, njemu samemu ali nam niso všeč), kar pomeni, da sprejmemo tega človeka v celoti, ne samo našo projekcijo.



ARS wrote on 16.07.2003 at 12:19:14:
Se mi zdi, da je to zanimiva priložnost, da taisto senco pri sebi spedenaš.  ;)  

PS: Mi je blizu in na moč resnična:
"Moje rane so tiste, ki privlačijo točno tistega partnerja, ki mi jih bo pomagal (za)celiti."
(Thomas Keller)


Ne spomnim se, kje sem to brala... pravi, da vzamemo človeka v " obzir", za nas zanimivega, ko se poklopi Anima/Animus s to osebo. Predstava o tem kaj naj ima / kaj naj bo "ona" "on".
Podzavestno.
Potem je nekje rana. Tudi tam v nezavednem.

Hudo je, če izberemo nekoga, ko se rana prekriva z animusom/animo. Takrat smo težko drug drugemu "zdravnik".
Ker gre za iste rane.
Torej... da imamo v osnovi patološko anim- o/usa.

A šteka kdo to?

Title: Re: ljubezen-komunikacija
Post by titud on 16.07.2003 at 20:01:08

Animo je sformuliral jung kot ene vrste fiktivno individulno dušo za svoje teprapevtske namene, ki jo mora pedenat posameznik skoz svoj osebnostni razvoj, dokler se ne zlije z njo brez ostanka. To je hudo težka naloga, saj se nikol ne izrazi enoznačno, se je treba z njo naučit koresponidrat simbolno, je ena mešanica matere in ljubice, je hkrat erotična in brezspolna, nekašen hermafrodit... Redkokomu jo uspe opedenat, moral bi jo enkrat tja do štiridesetega leta, če ne je ne uspeš nikol... :-/  :).


Vsi odonosi posmeznika z drugimi so v bistvu namenjeni pedenanju te anime, zato si partnerja izbiraš glede na stopnjo, ki jo moraš opedenat. Če moraš presečt mater, jo moraš kot rečeno presečt po enih nezvednih principih, ki jih je mogoče najt v mitih, od ojdipa naprej... Seveda se lahko tud zaciklaš, čeprabv temu ni kriva tvoja anima, ta ne more bit patološka, tud partnerjeva je, kar je. Patološkost je v tem, da drug drugemu ne zmoreta pomagat naprej, vsakemu proti svojemu animmu/animusu, in da se tle zaradi komplesknosti situacije noben   zavestnim  angažiranjem ne more  nč kaj dost naprej premaknt. Psihterapevt se lahko le  muči nekaj okrog sanj pa simbolov in pol skoz analizo  išče eno arhetipsko osnovo, zarad katere odnos pa z znjim osebnostni razvoj posameznika obtičal, da bi pol spet poganal v tek  z kakšnim psihoterpevtskim posegom.

Kolkr sem  spremljal, je ta terapija s pomočjo  anime mukotrpen posel, rabiš zanj ful zanja pa posluha pa lastne nevpletenosti, zato ga posemznik na seb ne more uporabljat.

Title: Re: ljubezen-komunikacija
Post by Amstel on 16.07.2003 at 20:25:43


titud wrote on 16.07.2003 at 20:01:08:
ki jo mora pedenat posameznik skoz svoj osebnostni razvoj, dokler se ne zlije z njo brez ostanka.
enkrat tja do štiridesetega leta, če ne je ne uspeš nikol... :-/  :).
nekašen hermafrodit...

tvoja anima, ta ne more bit patološka, tud partnerjeva je, kar je.
Patološkost je v tem, da drug drugemu ne zmoreta pomagat naprej, vsakemu proti svojemu animmu/animusu,


www.astrologija.org/forum/html/emoticons/icon28.gif www.astrologija.org/forum/html/emoticons/icon28.gif www.astrologija.org/forum/html/emoticons/icon28.gif
Priznam, da nič ne vem o tem. www.astrologija.org/forum/html/emoticons/icon26.gif  No, brala sem valda Mit o romantični ljubezni, kjer tudi govori o animi... Pa o tem, kako marsikateri moški ne zmore sestaviti in imeti v eni ženski ... "matere" in "ljubice".. zakaj je tako, pa se nisem poglabljala.

Praviš, da Animus in Anima sama po sebi ne moreta biti patološka... če prav razumem zato, ker izhajata iz nekih arhetipskih podob.
Kar je patološkega, je po tem, kar praviš, da ne moreta pomagati drug drugemu.

No, tu se mi ustavi... biti "zdravnik" partnerju, se torej ne da?

Rana in anima nista isto. Ok.

Lahko se pa prekrivata?

In potem ni ok izbrati nekoga na osnovi kompatibilnosti v rani?
www.astrologija.org/forum/html/emoticons/icon26.gif

Itak, da izberemo ravno tacga... www.astrologija.org/forum/html/emoticons/sick.gif www.astrologija.org/forum/html/emoticons/sick.gif

ma sej ni važno

Title: Re: ljubezen-komunikacija
Post by ARS on 16.07.2003 at 22:38:19


Iztočnica:


ARS wrote on 16.07.2003 at 12:19:14:
"Moje rane so tiste, ki privlačijo točno tistega partnerja, ki mi jih bo pomagal (za)celiti."


wrote on 16.07.2003 at 15:45:35:
Po moje pa se je treba trudit, da bi rane vse rane sam pokrpal. Ker samo potem veš, da delaš vse, kar lahko in tako tud lahko zaupaš, da je on tist tadrug pol. Od drugega pričakovat in ga postavljat pred naloge zate pa ni kul.

Zvezdica, se mi zdi, da ti znajo tule podnapisi prit' prav - gornje lahko prebereš tudi tako:

"Moje rane so tiste, ki poskrbijo, da v življenju srečam točno tiste ljudi,
ki mi jih bodo posredno pomagali (za)celiti oz. zaradi katerih jih bom lahko (za)celil."


Veliko (morda celo večino) svojih ran človek sam in v ednini preprosto ne more (za)celit.

Iz enostavnega razloga - ker se mu v ednini tudi odprejo ne. Zato potrebuje ogledala, predvsem pa drugih dražljaje, odzive in delovanja; lahko tudi zgolj posredno. Veliko svojih ran bo šele skozi druge oz. zaradi njihovega odziva ali delovanja sploh zaznal.

Res sicer drži, da si bo konec koncev praviloma svoje rane vsak res (za)celil lahko le sam, če bo to želel in bo to njegova odločitev, a brez drugih in partnerja bo marsikatero celjenje morda le pri dobri teoriji ostalo (morda še to ne) - ker ne bo dražljajev, ker ne bo drezanja v rane, ker ne bo ...

Priznam pa, da bi sama včasih kakšno svojo rano prav z veseljem drugemu odstopila,
pa naj se on z njo naprej "zajebava" ...  ;)  
A je precej lažje živet, ko se zaveš, da to pak ni možno. In je spet ena iluzija manj ... dela pa še več.  ;)


titud wrote on 16.07.2003 at 15:37:31:
Ja, v to je treba verjet pa zato ne pred drugimi svojih ran skrivat al pa se trudit, da bi vse rane sam pokrpal, da bi se drugi lahko usidral na gotovo. Ta drug mora neka vedet, kaj je njegova naloga. In ti sam dat vedet, kaj je tvoja.

No, ne strinjam se ravno, da je komurkoli "treba vedet" oz. "treba dat vedet" ... Za celjenje lahko povsem zadošča že to, da ti rano nekdo odpre ali pa vanjo dregne; pa se mu lahko niti sanja ne, kaj je v tebi povzročil.

Je pa res, da se pri "gradnji" kateregakoli odnosa ali partnerstva lahko močno intenzivno čuti drugega (in svoje) sence/rane, in prav zaradi sprejemanja in njegove subtilne "blažilnosti", se marsikatera rana prav zagotovo lahko hitreje zaliže.  ;)

No, če je cesta dvosmerna. Če pa ni, si pa drugo najdeš ... oz. bolje, ti druga pod noge pride.  ;)

:-*
ARS

Title: Re: ljubezen-komunikacija
Post by ARS on 16.07.2003 at 22:50:44


Amstel wrote on 16.07.2003 at 20:25:43:
No, tu se mi ustavi... biti "zdravnik" partnerju, se torej ne da?

Po moje si drugemu oz. partnerju "zdravnik" lahko le posredno.
S sprejemanjem in ljubeznijo, kolikor ju pač v danem trenutku premoreš.
Premoreš ju pa točno toliko, kot ju premoreš predvsem in najprej zase.  ;)


Amstel wrote on 16.07.2003 at 20:25:43:
In potem ni ok izbrati nekoga na osnovi kompatibilnosti v rani?

Te kar vidim, kako greš po cesti
in mimoidoče simpatične ti moške sprašuješ po njihovih ranah in jih s svojimi primerjaš ...  ;D  

Mislim, da si "zdravilcev" naših ran prav nič ne izbiramo, vsaj zavestno ne ...  ;)
... partnerje pa vsekakor. Pa ne na podlagi kompatibilnosti ran, bi prej rekla, da zaradi različnosti le-teh.  ;)

:-*
ARS

PS: Pa ne pozabi potencialnih za telefonsko pobarat ...   ;D

Title: Re: ljubezen-komunikacija
Post by ARS on 17.07.2003 at 00:53:23


Marjana, včeraj se mi je zdelo gornje z vami delit (kar meni v bistvu niti ni mimo topika), zdajle pa še nisem tako utrujena in se končno lahko pa čist v tvoj začetek topika zajem ...  ;)

Komunikacija oz. pomanjkanje le-te je itak naš osnovni problem, pa ne le v "ljubezni". In se močno strinjam, da:


m wrote on 15.07.2003 at 17:17:17:
We could say that love flows out of communication. Or that communication flows out of love.

Zmotilo me je pa v bistvu le tole:


m wrote on 15.07.2003 at 17:17:17:
I am thinking about what to do about personal insult, when someone you know hurts you, perhaps continues to hurt you, rubs you the wrong way, however it comes across.

kajti meni se že kar dolgo zdi, da odraslega nekdo lahko prizadane le fizično (in največkrat temu le-ta lahko takoj oz. kaj hitro naredi konec), za vse naše "duševne" bolečine smo si krivi pa kar sami oz. za naše občutke, dojemanje, naravnanost in delovanje, ki so odraz tega, kako "dobro" ali "slabo" v svoji koži in s seboj živimo.

;)
ARS

Title: Re: ljubezen-komunikacija
Post by titud on 17.07.2003 at 08:34:16


Amstel wrote on 16.07.2003 at 20:25:43:
Priznam, da nič ne vem o tem.   No, brala sem valda Mit o romantični ljubezni, kjer tudi govori o animi... Pa o tem, kako marsikateri moški ne zmore sestaviti in imeti v eni ženski ... "matere" in "ljubice".. zakaj je tako, pa se nisem poglabljala.

Praviš, da Animus in Anima sama po sebi ne moreta biti patološka... če prav razumem zato, ker izhajata iz nekih arhetipskih podob.
Kar je patološkega, je po tem, kar praviš, da ne moreta pomagati drug drugemu.

No, tu se mi ustavi... biti "zdravnik" partnerju, se torej ne da?

Rana in anima nista isto. Ok.

Lahko se pa prekrivata?

In potem ni ok izbrati nekoga na osnovi kompatibilnosti v rani?

Itak, da izberemo ravno tacga...


Jest tega mita ne poznam, očitno ga je vzel za izhodišče jung, da je na en arhetip fikisral  dušo, terapetova naloga pa naj bi bla pacientu pomagat uredit odnos do nje na način, da ga ne straši, da se ji umika in jo ne taji, da je ne uničuje  ampak da se z njo  sooča in sprejema na en ljubeč način. Jung v eseju, kjer je opredelu vlogo in pomen anime ni govoru skor nč o odnosih, več se je  v skaldu s temi jungovimi  terapevtskimi metodami ukvarjal  thomas moor (duša dvojčica, nega duše), zato bi ti vse o vlogi anime v odnosu znal  povedat po njih.

   

Title: Re: ljubezen-komunikacija
Post by titud on 17.07.2003 at 08:46:02


ARS wrote on 16.07.2003 at 22:38:19:
Iztočnica:



Veliko (morda celo večino) svojih ran človek sam in v ednini preprosto ne more (za)celit. Iz enostavnega razloga - ker se mu v ednini tudi odprejo ne. Zato potrebuje ogledala, predvsem pa drugih dražljaje, odzive in delovanja; lahko tudi zgolj posredno. Veliko svojih ran bo šele skozi druge oz. zaradi njihovega odziva ali delovanja sploh zaznal.


No, ne strinjam se ravno, da je komurkoli "treba vedet" oz. "treba dat vedet" ... Za celjenje lahko povsem zadošča že to, da ti rano nekdo odpre ali pa vanjo dregne; pa se mu lahko niti sanja ne, kaj je v drugemu povzročil.

Je pa res, da se pri "gradnji" kateregakoli odnosa ali partnerstva lahko močno intenzivno čuti drugega (in svoje) sence/rane in prav zaradi sprejemanja in njegove subtilne "blažilnosti", se marsikatera rana prav zaradi tega zagotovo lahko hitreje zaliže.  ;)
No, če je cesta dvosmerna. Če pa ni, si pa drugo najdeš ... oz. bolje, ti druga pod noge pride.  ;)

ARS


Se s tem popolnoma strinjam. Smo že tud na enih drugih topikih ugotovli, da se rane, zadobljene z odnosi, lahko celijo le v odnosih. Nismo definiral razloga, ampak je dejansko ta, da če si sam s sabo, zarad njih  trpiš, ne da bi sploh vedu zanje in da se ti le v odnsu spet rakrijejo. Lepo je, da se ti razkrijejo v  enem subtilnem okolju, ki na tako odrivanje deluje blažilno. To je namen prijateljstva, ki je tud del ljubezenskega  razmerja, samo da to gre naprej in ti spremeni osebnostno strkturo tako, da proti tovrstnim ranam postaneš trajno odporen. Seveda s tem reskiraš, da fašeš nove, ampak nekaj je blo pa le narjenga, če jih tud. Konc koncev  odkriješ vsaj princip, po katermu se ji da zdravit in se jih ne bojiš več fasat.  :)

Title: Re: ljubezen-komunikacija
Post by LittleStar on 18.07.2003 at 08:43:35


wrote on 16.07.2003 at 15:45:35:
Po moje pa se je treba trudit, da bi rane vse rane sam pokrpal. Ker samo potem veš, da delaš vse, kar lahko in tako tud lahko zaupaš, da je on tist tadrug pol. Od drugega pričakovat in ga postavljat pred naloge zate pa ni kul.

Al kaj? Verjetno ga s tem, ko se takole sam zase trudiš postaviš pred morebitno nalogo, da tud on to zase naredi. Ampak ljubezen naj bo svobodna. In tako tud njegova odločitev, da ti jo podari in obratno ti njemu svobodo. O.k. sem zabluzla malo, verjetno pa si ti isto povedal, samo jaz sem še malo besede premetala, da bi še bolje razumela.



titud wrote on 16.07.2003 at 16:28:19:
A misilš, da si je s takšnim  trudom mogoče zagotovit zaupanje, da  'tud un ta drug pol'. S tem, se greš žrtev, v bistvu izsiljuješ:  delaš nekaj seb  zato da ne bi blo nemu to teba teb delat in  mu na  tak način v bistvu daš   vedet,  od njega prčakuješ isto: da naj nikar ne pričakuje, da mu  boš lizal njegove rane. Zakaj bi bla pol sploh skupaj? Da bi tolažla kolk sta reveža, ker si tolk matrata vsak samemu seb pomagat?

To je po moje tisti prag, ki razločuje prijateljejstvo od ljubezni: da  se zaližeš dobesedno, da  izmenjaš slino/spermo, kemično spojiš... To ti tud po moje nč ne omeji svobode, samo razirširi se v drugega, je pa res, da ti tovrstna kemija  spremeni tvojo  lastno strukturo, ampak ravno  to deluje zdravilno, te nardi odpornejšega, da se ti zaceljo rane. Obojestransko, tko so pol  otroc bolj  odprni od vsakega od staršev zarad mešanja njunih  genov - vsaj zaupat moraš v pravilo, da je tko.

Sicer pa ne si umišljat, da je delo na svojih ranah  trud, prepuščanje, da ti to nardi drugi, pa čisti užitek. Lari fari, zna bit taka pot še večji mater. A kar ne ubije, ziher utrdi.  
 


:P You've got me all wrong.

Title: Re: ljubezen-komunikacija
Post by ARS on 18.07.2003 at 10:21:34


wrote on 18.07.2003 at 08:43:35:
:P You've got me all wrong.

Matr, si pa res konstruktivna!

;)
ARS

Title: Re: ljubezen-komunikacija
Post by LittleStar on 18.07.2003 at 10:26:27


ARS wrote on 18.07.2003 at 10:21:34:
Matr, si pa res konstruktivna!

;)
ARS


You have no idea, how much.
"Ne uci prasica peti, ker samo cajt zapravljas in prasica mucis."

Title: Re: ljubezen-komunikacija
Post by ARS on 18.07.2003 at 10:39:53


titud wrote on 17.07.2003 at 08:46:02:
Smo že tud na enih drugih topikih ugotovli, da se rane, zadobljene z odnosi, lahko celijo le v odnosih.

Ti, katere naše rane pa niso zadobljene z odnosi?  ;)


titud wrote on 17.07.2003 at 08:46:02:
Nismo definiral razloga, ampak je dejansko ta, da če si sam s sabo, zarad njih  trpiš, ne da bi sploh vedu zanje in da se ti le v odnsu spet rakrijejo.

To je vsekakor res, a res je tudi, da ni rečeno, da zaradi svojih ran, za katere veš (da so bile), trpiš.

Npr., jest imam ene par njih (kot npr. tudi vzorcev obnašanja), za katere vem, da so (bile), lepo "pospravljene" in "na čakanju". Zato ker se bodo šele v ponovnem odnosu oz. partnerstvu lahko "preverile" oz. se bo šele pri ponovnih izzivih in drezanjih razkrilo, ali so zaceljene ali pa le delno ali pa sploh ne. In ne trpim (več) - ne zato, ker sem jih zaznala, in ne zato, ker ne vem, ali in koliko je bilo njihovo celjenje (v ednini) uspešno. Ko bom ponovno izzvana, bom pa s celjenjem lahko nadaljevala, ali pa se zgolj veselila, ker ne bo potrebno. In se bom v kako drugo ali pa na novo odkrito rano oz. svojo senco lahko zajedla ... in jo osvetlila ter zalizala; sama ali pa s "pomočjo" drugega, s svojo ljubeznijo in sprejemanjem in/ali pa tudi z zalivanjem drugih.

Fino je s tabo klepetat,
:-*
ARS

Title: e: ljubezen-komunikacija
Post by titud on 18.07.2003 at 13:01:12


Quote:
You've got me all wrong.


Sory, če sem te narobe zastopu. A tko na splošno, če ne jemlješ tega mojga pisanja   kot mojo (napačno) interpretacijo tvojga pisanja,  a bi blo pol lahko  tud tko?

Title: Re: e: ljubezen-komunikacija
Post by LittleStar on 18.07.2003 at 13:13:05


titud wrote on 18.07.2003 at 13:01:12:
Sory, če sem te narobe zastopu. A tko na splošno, če ne jemlješ tega mojga pisanja   kot mojo (napačno) interpretacijo tvojga pisanja,  a bi blo pol lahko  tud tko?


Ja, narobe si zastopil. In nimam energije, da bi ti razlagala, kakšna sem, in vse to. Lahko pa recem, da me je prizadelo, kar si napisal, da je to stalisce zrtve, ce zelis svoje rane sam zacelit. Pa se ti ni treba opravicevat zato, sploh ne. Je cist moj problem, ce me je to prizadelo. Spet verjetno poteza zrtve po tvoje, ne?

Title: Re: ljubezen-komunikacija
Post by titud on 18.07.2003 at 13:51:36


ARS wrote on 18.07.2003 at 10:39:53:
Ti, katere naše rane pa niso zadobljene z odnosi?  ;)

To je vsekakor res, a res je tudi, da ni rečeno, da zaradi svojih ran, za katere veš (da so bile), trpiš.

Fino je s tabo klepetat,
:-*
ARS


Trpiš ne morda  očitno, maš pa v seb zato eno tesnobo, kar tko eno, ki pozroča blokade pred vsem, tud pred tistm, ki te ne bi rablo blokirat in kar veze nima s konkretnim drugim oz. z odnosom do konketnih drugih. Se zgodi, da te je strah tud na sonce it, čeprav bi ti socne pasov, a ker je velika verjetnost, da bo pasalo tud kakšnemu drugemu rajš ne greš, ker te stiska, kaj vse lahko iz tega rata.. Nikol skratka  ne veš, kako se ti potlačene stvari lahko  manifestirajo...

Title: Re: ljubezen-komunikacija
Post by ARS on 18.07.2003 at 15:01:56


titud wrote on 18.07.2003 at 13:51:36:
Trpiš ne morda očitno, maš pa v seb zato eno tesnobo, kar tko eno, ki pozroča blokade pred vsem, tud pred tistm, ki te ne bi rablo blokirat in kar veze nima s konkretnim drugim oz. z odnosom do konketnih drugih.

Že mrbit, ampak kar pošrek pa tega ne bi trdila, še najmanj pa to, da povzroča blokade pred vsem ...
Se mrbit spomniš kakega ilustrativnega primera?

Sicer pa, za tiste, ki se tudi kompleksnosti lastnih občutkov, doživljanja in delovanj ne bojimo, pa čeprav nam včasih niso prav nič zabavni ali pa kaj hitro jasni, pa itak ni panike; še posebej, če smo prepričani, da je vse za nekaj že dobro, ane. Ko pa npr. vemo oz. nekaj pri sebi zaznamo, da bi blo "treba" spedenat oz. naprej premaknit, pa nič ne naredimo, je pa itak jasno, da nam bo točno to na pot hodilo (v najrazličnejših "lekcijah"), dokler enkrat zaprmej ne bomo ... vsaj začel.  ;)


titud wrote on 18.07.2003 at 13:51:36:
Se zgodi, da te je strah tud na sonce it, čeprav bi ti socne pasov, a ker je velika verjetnost, da bo pasalo tud kakšnemu drugemu rajš ne greš, ker te stiska, kaj vse lahko iz tega rata.

Ti, sebe pa res mal težje vidim v taki sliki, "da ne bi na sonce šla, ker bi me stiskal, kaj vse iz tega lahko rata". Se pa vsekakor v tisti drugi, "da na sonce grem, ker me zanima, kaj vse iz tega lahko rata, pa četudi me kaj stiska". Učinkovita rcnija, meni.  ;)  


titud wrote on 18.07.2003 at 13:51:36:
Nikol skratka ne veš, kako se ti potlačene stvari lahko manifestirajo...

Saj itak skoraj nikoli ne veš, kako se bo katerakoli manifestirala - večina stvari, ne le morebitno potlačene, zatorej ... živela nepredvidljivost in pestrost!

;)
ARS

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.