Andres
|
Fantastično Kreden. Moja otroka sta toliko stara, da bi se kaj morala spomnit, vendar se ne. Včasih se pogovarjamo, pa jima besedo zavijem, vendar vedno znova dobim potrdilo, da se ne spomnita nič. Se pa jaz spomnim kako domačega sem se počutil, ko sem pred mnogimi leti prišel v severno Saharsko mesto Bou Saada. Stopil sem iz taxija in se ozrl po planjavi kjer so postavljene hiše in sploh nisem mogel verjeti, da sem tu, saj se mi je vse tako znano zdelo nakar o tem nisem več veliko mislil. Z leti sem prišel do misli zakaj nisem nikoli imel sovražnih ali slabih misli do Arabcev. Dva poznam v Sloveniji, enega v Fanciji, veliko več v Alžiriji in nekaj na Islandiji. Vendar pa vidim, da tudi ti ljudje do mene vračajo enako mero prijateljstva, kot bi bil njihov. Pač, če sem bil preteklo življenje tam doli, to pomeni, da me podzavestno jemljejo "za svojega".
Sem pa bil tudi v regresiji kjer sem videl, da sem bil nekoč pisatelj v Egiptu. En tak vaški pisatelj, ki je imel pet žena in samo najmlajša ga je rada imela. Bolj samotarski kot ne sem bil in tudi danes me samota sploh ne ubija. Prav všeč mi je če sem sam. No v tem egipčanskem življenju sem tudi videl veliko osebnostnih značilnosti, ki jih imam tudi sedaj. Ampak ne bom trdil, da sem bil to jaz, ker preprosto regresija se mi zdi še tako nedodelana, da je to lahko samo sklep, ne pa trdite, čeravno imam nekje zapisano kako mi je bilo ime v prejšnjem življenju, imam letnice, imena krajev, žena, lastno ime v prejšnjem življenju.
No, če sem slučajno bil nekoč v Egiptu, potem sem bil tudi v Sloveniji, tudi v Belgiji, Ameriki in zdi se mi nekoč tudi nekje v Aziji.
Andres
|