jest pa prvo kitico tko razumem - po stojčijevi razlagi, da so druga znanja taka, da se je treba skoz neki prepričevat. Druga znanja so pri tem filozofija, psihologija...
Ampak potlej za razliko od teh znanj je to, kar te nauči maharaji.. pa pomojem karkol kar je iz srca, take vrste "znanje" za katerga ti končno ni treba več nikogar (sebe)nič prepričevat.
Je pa res, da jest npr. se grem še vedno prepričevanje    

Quote:


mogoče pa res   , vendar nikoli za sebe nisem trdil da pri meni ne obstaja

In nisem se jaz "hvalil" da nevem koliko ljudi bere strani v katerih pišem, in koliko hvale so mi drugi že dali, in predvsem nisem nikoli ne bi za sebe rekel, da sem moder, bi nekako pustil da iz mojih dejanj to ljudje sami zaključijo, če že hočejo



LP

Quote:


Drugo  bi blo to,  da te njegova pesem zvabi, da bi se pridružu njegovi jati in  da bi poletu z njo na krilih, ki jih morda sploh nimaš.  

Quote:


Stojči si po moje na ta način med nami želi pridobit eno kredibilnost,  s katero bi razpršil naš dvom, da to, kar počne, nima nobene teže. Tko kot mojstri  pridobivajo svojo kredibilnost s številom sledilcev. Ampak je paradoks, da bolj ko se na tak način dokazuješ, bolj zgubljaš na svoji avtentičnosti. Masovna podpora dons takoj zadiši po manipulciji pa zlorabi, zato tist, ki se sklicuje nanjo,  koj zgubi na kredibilnosti, razen če ni marketinški oddelek. Čeprav to v bistvu ni v vredu, ker avtentičnost bi morala svojo sugestivnostjo sama  delovat  tako v širino kot globino. In če res deluje, pol vzbudi tud avtentičnost v sledilcih, ki pa bi s svoji atenčinostjo po logiki stvari morali začet sijat sami, ne pa da samo širjo svetlobo svojega mojstra.      

dragi moji,
toliko postov v tako kratkem času res nisem pričakoval.
EvaZh res ti čestitam, ker si razumela point moje pesmi
LittleStar hvala ti za tvoje bistre misli.  
Mi vsi smo drug drugemu ogledala notranje poti. 8)

Modrost ali pranje možgan

Eni razumemo malo več,
drugi spet malo manj,
kar je za ene modrost,
je za druge, pranje možgan,

a ne titud?

mind,
how do I know oh my dear mind,
you too will one day, discover your heart?

vse vas ljubim
in vam želim srečen dih,
srečen dan,
srečno življenje,
na vaši notranji poti,


ps: ti, ti grdi stojči,
kaj ne poznaš pregovora,
lastna hvala se pod mizo vala?  

1. Why is it so important to follow my heart?

The prompting of your heart is the voice of God guiding you to your highest good. In ancient Egypt, when an important person died, the priests saved the heart, which they believed to be sacred, and discarded the other organs. They understood that the heart was the true seat of wisdom, not the mind. Certainly the mind is important, for God speaks through our thoughts. Yet the deepest wisdom issues not from facts or beliefs, but our inner knowing. Passion is a holy gift, illuminating the shortest route to our chosen destiny.
~*~ Alan Cohen ~*~

Lepe zgodbe, lepe pesmi, lepe misli. Lepo je dobro in  jest se trudim verjet , stojči, da nimaš nobenih zlih namenov, ampak pot v pekel je pogosto posejan z najboljšimi nameni. Je zato je bolj imet eno distanco do svojih dobrih namenov, dopusit možnost tud drugačne estetikte, skoz katero moje   pojmovanje lepega ni nujno tud dobro za drugega. Da si sposodim tvojo zgodbo os sovi in labodu : dopustit precejšnjo verjetnost, da je za sovo slepeča svetloba dneva zaradi njenih občutljivih senzorjev za svetlobo (velike oči!) lahko ne samo  moteča in da je svet sovi v dnevni  svetlobi ne samo grd, ampak tud smrtno nevaren. Kar jo presvetli, jo  lahko tud ubije. To distanco do lastne estetike pogrešam pr teb, stojči, kot prosvetljen labod bi to opcijo skor moral sprevidet. Ampak to počne glava, treba je gledati s srcem...

Men bi bolj sedla opcija, da golob opeva sovi lepopto svetlega dneva, sova pa labodu pričara čar temnine noči. Vsak v svoji estetitiki, ki ma ziher nakaj univrzalnega v seb. In ta univerzalnost, odkrita  v razlikah, vzpostvlja enost močnejš kot enost enake estetike. Če smo že pri zgodbah, meni je sedla v srce ena anina, v  kateri pred oknom sedeči bolnik opisuje drugemu, ki mora ležati na hrbtu in ne more dvignit pogleda od postelje, lepoto zunaje pokrajine in dogajanja. Čeprav se kasneje izkaže, da je zunaj pogled zastiral  zid, je z izmišljanjem scene delil skupno  estetiko s sotrpinom. Ne rabiš skratka posiljevat drugega s svojim pogledom, je v tem smislu dost boljš, da ga noben nima in si iz nč skreirata skupnega: točn takega, ki ga rab vsak zase in s tem tud oba hkrat.