Gru Gru
|
Ja ko sem prebral tale thread, sem se spomnil ze pozabljenih debat o prihodnosti, ki nas caka. In na nek način so žrtve, vedno tiste, ki v končni fazi spremenijo neko sedanje stanje. Dokler žrtev ni, se stanje navadno ne spremeni. Sprašujem se le, kako velike žrtve bodo potrebne, za ta naš zemeljski svet, da se bo pobral v neko normalno stanje. Ja na tem mestu bi se strinjal z napovedmi mnogih vidcev, ki opozarjajo na bližajoče se in že dogajajoče se katastrofe. Prejšnji teden poplavljena Evropa, Sydney v plamenih, tankerji z nafto se potapljajo kot za šalo, o mnogih zadevah pa niti ne vemo. In tko je to. Kot če se naješ 5 piz, greš bruhat. In tko bo nardila zemlja s človečki, nažrla se jih bo in jih bo skozlala. Sej s tem ne moreš niti reči, da je to svetla ali temna prihodnost. To pač je prihodnost. Vzrok - posledica. Če se ga napiješ, pričakuj mačka. Tu ni neke svetlobe ali teme. To so le dejstva. Če jih sprejmeš, je lahko tudi maček, po popivani noči lep. Vsekakor pa ni dober za doživljat. In sploh ni tako velik problem en Bush. Ne vem zakaj so se vsi tok zapalili okrog enga Busha, ko pa še s sosedom na kavo ne hodite. Tle se začne reševanje sveta. Pri sosedu, in naslednjem sosedu, in naslednjem sosedu. Ko se zadeve povsod pošlihtajo lokalno, postanejo pošlihtane globalno. Še svojih politikov nismo dojeli, pa se ukvarjamo z Bushom. Najprej v svoji vasi naredimo mir, pa potem delajmo mir na svetovnih nivojih. Problem je pozornost, ki je globalno razpršena, lokalno pa trpi, zato pa je tak kaos. Vsi gledajo v ZDA in IRAK, doma pa jim domači politiki izpred TV-ja kradejo denar, postavljajo spomenike vredne za 300 milijonov tolarjev, pa nobenga proti shoda.
|