Glih zdaj v kratkem je bil en dokumentarni film, od psov. Kako lahko  zazanajo, če ima človek raka, ali pa da opozorijo, če bo kdo dobil epileptičen napad, ali pa srčni napad.

Živali res lahko prispevajo k zdravju človeka.

Quote:


Pa, da ni tvoj kuža slučajno v žlahti z mojima dvema?

Seveda, ko stopim v sobo, sta vedno na prostoru, pa tko z učki čist nedolžno mežikata.

veronika wrote on 07.03.2003 at 12:07:03:



8)

Veronika, jaz sem tebe brala zdaj, kot da spita na zdravem kranju. Kot da ne bi imela dost enih kart že na polici.

Karmen

veronika wrote on 06.03.2003 at 12:17:42:


To sem pa jaz tud gledla in mi blo ful zanimivo. Tisto da raka odkrivajo sicer skor malo tak tak. Za epilepticne napade pa ful mega stvar. Pohvala cuckom!  8)

V včerajšnjem cajtngu (Dnevnik) piše :

"Sistem botrskih družin  je v tujini dobro uveljavljen, v njih pa skrbijo za vzgojo in socializacijo psov, ki so tudi vodniki slepih in slabovidnih, pomočniki gluhih in spremljevalci sladkornih bolnikov. Predvsem v Veliki Britaniji  jih že uporabljajo tudi za pomoč epileptičnim bolnikom in za odkrivanje specifičnih vrst rakavih obolenj, saj je nos psa, ki je milijonkrat bolj občutljiv od čklovekovega, velikokrat bolj zanesljiv pri odkrivanju bolezni kot labolatorijski testi."


evo - ni treba povečat prispevno stopnjo za zdravstvo. Sam ljudi je treba navadit, jim (zopet) vzbudit (uspavano) srčno kulturo, da bi znali skozi srce gledati na živali (in s tem tudi na sočloveka) in kaj sploh živali so: ne manjvredna bitja, temveč enakovredna živa bitja, ki so nam namenjena v veselje in radost in pomoč, za katere pa skozi tako srčno gledanje tudi lahko brez skrbi z vso odgovornostjo in pretanjenostjo do njihovih nežnih in hvaležnih duš tudi ustrezno skrbimo.

Pred časom sem imela kužija, dočakal je točno 15 let. Jokal in zavijal je, ko je bilo meni hudo. kužki res zelo čutijo. Sedaj imam dveletnega šicuja, je pa ljubljenček cele vasi. Nihče se me tako ne razveseli, ko pridem domov kot on ali pa vsaj tako pristno ne zna nihče pokazat.