Dok je bilo Tita bilo je i shita  

Quote:


Harry, niti ne v letih, bolj v doživetih osebnih izkušnjah, ker jest sem glih vlak ujel. he he.

Quote:


Ja, pa hrana je bila poceni, nihče ni bil lačen, službo si dobil takoj, ker si imel do nje pravico, zdravila na recept so bila zastonj (noben te ni jebal z nadstandardi in podstandardi), na dopust so hodili vsi, nihče ni ostal doma zato, ker ne bi imel denarja, vizo si rabil samo za par držav na svetu...

Vsaka medalja ima dve plati, kar je res, je res. Res pa je tudi, da nam sedaj, ko nismo več neuvrščeni, ni treba misliti s svojo glavo.

Saj pravim, da je bil za politika kar dober. Kakšni so pa politiki, pa je drugo vprašanje...

Tile naši pingvini bi za svojo rit celo Slovenijo pobili, ne samo poslali na Goli otok, seveda, če bi jim Bush za to žegen dal.

Tu bi postavil vprašanje:"Ali ima bog enako rad mati Terezo in Hitlerja?"

??? ??? ???
Ima.

To je odvisno od vsakega posameznika....
Lahko pa preberete pogovor z bogom, da se ne bomo zapletali v neskončno dolge pogovore o teoriji nevem kva...

NIKOLA TESLA

(1856-1943)
 

Rodil se je 9. julija 1856 v Smiljanu pri Gospiču (Hrvaška), kot sin srbskih staršev. Po končani realki v Karlovcu se je leta 1878 vpisal na visoko šolo v Gradcu. Najbolj so ga zanimali predvsem naravoslovni predmeti, še najbolj pa fizika in astronomija. Posebno pozornost je posvečal fizikalnim poskusom, ki jih je potem doma ponavljal s pripravami, ki si jih je izdelal sam. Bil je bolj šibkega zdravja, kar ga je nekoliko oviralo pri normalnem šolanju. Poleg domače podpore mu je študij v tujini omogočila tudi štipendija. Ko je ta usahnila, je za eno leto prekinil študij, da bi si pridobil sredstva. Prvo zaposlitev je dobil leta 1881 pri neki telefonski družbi v Budimpešti. Tukaj je dokončno rešil problem večfaznega izmeničnega motorja. V nekem avtobiografskem spisu pripoveduje, kako mu je nekega dne v februarju 1882 leta na sprehodu v parku naenkrat šinila odločilna zamisel za dolgo iskano rešitev. Ustavil se je in svojemu prijatelju - sprehajalcu začel risati v pesek kroge, ki so predstavljali delovanje motorja in jih razlagal kot končno rešitev motorja, o katerih je zadnje čase razmišljal. Ker ni nikjer (v Budimpešti, Parizu, Strassbourgu) našel strokovnjakov, ki bi mu pri izumu pomagali do realizacije, je z zadnjim denarjem leta 1884 odpotoval v Ameriko, kjer se je zaposlil pri Edisonu. Med njima so se pojavili nesporazumi, ker se je Edison zanimal samo za enosmerni tok, medtem ko je Tesla pripisoval izmeničnemu toku čedalje večji pomen in možnosti za razvoj in uporabo v praksi. Tesla je zapustil službo pri Edisonu, ker pa je napočila gospodarska kriza, si je moral nekaj časa služiti kruh tudi s težkim kopaškim delom. Na srečo ga je neka skupina finančnikov sprejela v podjetje za izdelavo obločnic. Tukaj je kmalu prijavil sedem patentov za izboljšanje konstrukcije obločnic. Toda tudi tukaj niso kazali prav nič zanimanja za Teslov novi motor, zato jih je leta 1886 zapustil. Kmalu je našel družabnike, s katerimi je leta 1887 ustanovil "Teslovo elektriško družbo" s primernim laboratorijem, v katerem je lahko zgradil in tudi že preizkusil svoj novi izumljeni motor. Sredi velikega dela ga je zadela velika nesreča, saj je v njegovem laboratoriju izbruhnil požar, ki mu je uničil dragocene aparature, stroje, načrte in modele njegovih izumov in bogato knjižnico. Tesla je zgradil nov laboratorij in nadaljeval s poskusi. Znani izumitelj in tovarnar Georg Westinghouse je od Tesla odkupil vse patente o večfaznem sistemu z ustreznim motorjem, generatorjem in transformatorji ter takoj začel tudi izdelovati Teslove stroje za večfazni tok. Seveda je ta izum naletel na množico težav in velik odpor. Ena od poglavitnih težav je bila v tem, da še nikjer ni bilo večfaznega sistema, na katerem bi te motorje lahko priključili. Tudi Edison je delal težave, saj se je boril proti uvedbi novega sistema, da bi zavaroval pred njim svoje enosmerne centrale. Teh je bilo v New Yorku in drugih mestih nekaj tisoč in so mu nosile kar lepe dobičke. Trajalo je precej let, da se je večfazni sistem uveljavil. K temu pa so pripomogli trije pomembni dogodki:

elektrotehniška razstava v Frankfurtu leta 1891
svetovna razstava v Chicagu 1893
pomembna in končna odločitev komisije za izkoriščanje Niagarskih slapov, da bi v ta namen izkoristili Teslov predstavljeni večfazni sistem.
Po ugotovitvi, da so izgube električne energije manjše pri višjih napetostih, je Tesla izdelal transformator, s katerim je na eni strani daljnovoda napetost zvišal, na drugi strani pa spet znižal na uporabnikovo potrebno višino.

Pomembno je tudi obdobje 1896 do 1914, v katerem je Tesla patentiral celo vrsto izumov, s katerimi je postavil temelj današnji radiotehniki. V Coloradu je postavil oddajno postajo za 200 kW. S te postaje mu je uspelo oddajati brezžične brzojave na razdalje tudi do l 000 km, na razdaljo 40 km pa je prižigal 200 žarnic. Pomembno je tudi leto 1898, ko je uspešno izvedel poskus daljinskega krmiljenja ladjice, ki jo je vodil iz oddaljene postaje na bregu jezera blizu New Yorka. Ta poskus je vzbudil v svetu veliko zanimanje in odmev, šteje pa se tudi za prvi primer brezžičnega krmiljenja.

Tesla je bil zagnan in izredno uspešen znanstvenik, raziskovalec in konstruktor, saj je patentiral okoli 700 izumov in zamisli. Pri tem mu ni šlo za osebno bogatenje, temveč le za napredek tehnike v službi človeka. Izkupiček od svojih patentov je vedno vlagal v nove poskuse. Sprejel je tudi najvišje odlikovanje ameriškega inženirskega združenja, Edisonovo zlato medaljo.

Umrl je v New Yorku, 7 januarja 1943 leta dokaj reven in osamljen. Vso njegovo dragoceno, obsežno literarno zapuščino so prenesli v tedanjo Jugoslavijo, kjer je shranjena v muzeju Nikole Tesle v Beogradu. Leta 1956, ob stoletnici Teslovega rojstva, je mednarodna elektrotehnična komisija sklenila uporabljati ime "TESLA" za enoto gostote magnetnega polja, kot zahvalo in priznanje Tesli za vse njegove napore in uspehe na tem področju.