Ziby2
5
Offline
Če nimaš lastnega sija,te sij drugih ne bo osvetil
Posts: 760
PTUJ
Gender: 
|
Josip Visarionovič Stalin
V Rusiji in nekdanji Sovjetski zvezi bodo obeležili 50. obletnico smrti Josifa Visarionoviča Stalina. .
Stalin se je rodil kot Josif Visarionovič Džugašvili 21. decembra 1879 v kraju Gori v Gruziji, pri petih letih pa je ostal sirota, potem ko sta mu oba starša umrla zaradi črnih koz. Josif je preživel, črne koze pa so mu za vedno zaznamovale obraz. Ker se je šele pri 11 letih naučil tudi rusko, je vse življenje govoril z močnim gruzijskim naglasom. Leta 1894 je stopil v duhovniško šolo pravoslavne cerkve v Tbilisiju, kjer je prvič prišel v stik z marksističnimi spisi. Leta 1898 se je včlanil v Socialdemokratsko delavsko stranko Rusije (SDAPR), zaradi česar so ga kasneje tudi izključili iz šole.
V času revolucije po letu 1905 je prevzel psevdonim Stalin, ki pomeni jekleni. Večkrat je bil zaprt in kar sedemkrat izgnan v Sibirijo, od koder pa se je vedno hitro vrnil zaradi poznanstev v tajni policiji.
Nekateri se ga še vedno spominjajo kot velikega zmagovalca nad nacistično Nemčijo, drugi pa kot enega najhujših tiranov v svetovni zgodovini. Prekomernost Stalinovega kulta osebnosti je že davnega leta 1956 ob 20-letnici komunistične partije obsodil njegov naslednik Nikita Hruščov, ni pa takoj odpravil Stalinovih zloglasnih gulagov niti se opravičil kmetom, ki jih je Stalinov režim skoraj popolnoma izstradal.
Da bo Stalinova smrt zagotovo spremenila razmere v Sovjetski zvezi, je bilo jasno takoj. Že časnik Pravda je, kot poroča francoski dnevnik Le Monde, v uvodniku 5. marca 1953 ljudstvo pozval, naj ne podleže paniki. Stalinovi dediči, ki so se sicer takoj po njegovi smrti začeli prepirati, so se v začetku strinjali glede tega, česa si niso želeli več - strahovlade, ki je toliko let visela nad njimi. Ena od prvih odločitev začasnega vodstva je bila rehabilitacija zdravnikov, katerih aretacija je januarja 1953 zaznamovala zadnje obdobje diktatorjeve preganjavice. Kljub temu so večino gulagov, kazenskih taborišč za prisilno delo, zaprli šele leta 1956.
Množične čistke
Stalin je množične čistke nad resničnimi ali možnimi nasprotniki revolucije, ki so bili v prirejenih sodnih procesih obsojeni na smrt ali poslani v gulage, začel izvajati v drugi polovici 30. let. Sovjetski politbiro je gulage (kratica za Glavno upravo poboljševalnih delovnih taborišč) uradno ustanovil aprila 1930, prve deportacije v taborišča v Sibiriji pa so potekale že v 20. letih prejšnjega stoletja. Kot piše Le Monde, je bilo v ta taborišča "za politično prevzgojo" poslanih od deset do petnajst milijonov državljanov Sovjetske zveze.
Gulag
Gulagi so v 30. letih zrasli po celotni Sovjetski zvezi. Glavna taborišča so bila postavljena na območju ledenih step Kolime na skrajnem vzhodu Sibirje, pa tudi na območju vročih step centralne Azije, od Belega do Barentsovega morja, od Moldavije do Sibirije. Njihov glavni cilj: prisilno delo s ciljem "politične prevzgoje".
Delovna sila v gulagih, ki ni bila zelo produktivna, je delala na megalomanskih gradbiščih, ki si jih je zamišljal Kremelj. Poleti 1930 je na primer 250.000 mož z golimi rokami kopalo skozi granitne skale, da bi zasnovali Belomorsko-Baltijski kanal, dolg 240 kilometrov. 30.000 jih je umrlo na tem delovišču, a kanal je bil neuporaben, saj ni bil dovolj globok. Gulaški zaporniki so izvajali ogromne nerazumljive projekte, številne druge pa začeli, a so jih morali kmalu opustiti. Med drugo svetovno vojno so nastali tudi v posebno dejavnost usmerjeni gulagi; v nekaterih so pridobivali uran, se ukvarjali s kemično proizvodnjo ali pridobivanjem jedrske energije.
Ko se jim je iztekla kazen v gulagih, so zapornike dokončno izgnali v odročne sibirske kraje, da ne bi mogli nikomur povedati svojih tragičnih zgodb. Pisatelj Aleksander Solženicin ocenjuje, da je bilo v gulagih zaprtih deset milijonov ljudi, zahodni preiskovalci pa govorijo celo o 15 milijonih. Po uradnih statistikah je bilo v gulagih ob koncu Stalinove vladavine zaprtih od 2 do 2,5 milijona ljudi. A te številke, kot piše Le Monde, ne zajemajo ljudi, ki so umrli med prevozom v taborišča niti deportirancev, ki so jih odpeljali v t. i. "območja posebne poselitve". Preseljevanje zapornikov iz enega taborišča v drugega je bilo pogosto, prav tako pa je bila v njih visoka smrtnost.
Gulag se je močno vtisnil v zavest sovjetske družbe. Z njim so se namreč vzpostavili temelji sovjetske gospodarske prakse - lažne statistike, poneverbe in sabotaže - ki je privedla do zloma planskega gospodarstva in njene dogme. Večino gulagov so zaprli po letu 1955, nekateri pa so ostali vse do razpada SZ.
Kolektivizacija kmetijstva
Med očitki, ki jih je danes deležen Stalin, so tudi posledice, ki jih je prinesla kolektivizacija kmetijstva. To je uvedel leta 1929, potem ko je leta 1927 že popolnoma odpravil zasebni sektor, leta 1928 pa začel izvajati program prve petletke, ki je prinesel pospešen industrijski razvoj. Sovjetskim kmetom, ki so jim boljševiki po revoluciji leta 1918 obljubili zemljo, je vodstvo v SZ deset let kasneje napovedalo neusmiljeno vojno. Kot je leta 1929 dejal Stalin, lahko le kolhoz, popolna kolektivizacija kmetijstva, prinese rešitev sovjetskemu agrarnemu vprašanju.
Režim je sicer z odpravo zasebnega sektorja že leta 1927 začel izvajati represijo na podeželju. Ljudje so soglasno glasovali za vstop v kolhoze, saj jim je grozila zasega lastnine ali izgon. Stalin pa je že takrat zahteval popolno likvidacijo kulakov, premožnejših kmetov, katerih nastanek je leta 1921 z uvedbo elementov tržne ekonomije omogočil Lenin. Kriteriji, s katerimi je Stalinov režim definiral kulake, so bili zelo ohlapni - šlo je za vse tiste kmete, ki so na primer najemali delovno silo, si sposojali kmetijske stroje in trgovali. Prve deportacije kulakov so se začele marca 1929 in so trajale vse do leta 1933. Deportirance so odvedli proti območjem tajge, daleč na daljni sever, kjer so živeli ali umirali v nemogočih razmerah.
Da bi izpolnili načrtovane kvote petletke, so oblasti uvedle pravo plenjenje žita. Med drugim so oblikovali brigade "dekulakizacije", ki so jih sestavljali revni kmetje in ki so dobili 25 odstotkov zasežene pšenice. Leta 1932 so oblasti sprejele zakon, ki je določal smrtno kazen ali dolgoleten zapor za vsakogar, k bi se dotaknil državne lastnine. Zakon je omogočil kaznovanje vseh tistih nesrečnikov, ki so zaradi lakote poskušali ukrasti klas ali dva pšenice. Med avgustom 1932 in decembrom 1933 je bilo zaradi tega obsojeni 125.000 ljudi, med njimi 5400 na smrt.
Nekatere ruske vasi so se v tistem obdobju popolnoma izpraznile, saj jih je obkolila vojska. Kmetje, ki niso imeli več dostopa do polj, so umirali, drugje jih je vojska ustrelila ali jih popolnoma izropala. Na podeželju je zavladala lakota. Od zahodne Ukrajine prek Rusije do Kazahstana je v popolni odrezanosti od sveta med letoma 1932 in 1933 zaradi lakote umrlo več kot sedem milijonov ljudi. Sovjetske oblasti pa so istočasno v tujino kljub temu izvozile ogromne količine žita "za potrebe industrializacije". Tragedija sovjetskega podeželja je imela velike posledice za kmetijstvo, ki je bilo celotno obdobje Sovjetske zveze zadnje v vrsti.
Stalin se je rodil kot Josif Visarionovič Džugašvili 21. decembra 1879 v kraju Gori v Gruziji. Pri petih letih mu je zaradi črnih koz umrl oče, mati pa je umrla leta 1937, stara 81 let. Leta 1894 je stopil v duhovniško šolo pravoslavne cerkve v Tbilisiju, kjer je prvič prišel v stik z marksističnimi spisi. Leta 1898 se je včlanil v Socialdemokratsko delavsko stranko Rusije (SDAPR), zaradi česar so ga kasneje tudi izključili iz šole.
Jekleni
V času revolucije po letu 1905 je prevzel psevdonim Stalin, ki pomeni jekleni. Večkrat je bil zaprt in kar sedemkrat izgnan v Sibirijo, od koder pa se je vedno hitro vrnil zaradi poznanstev v tajni policiji. Stalin je bil od leta 1922 do 1953 generalni sekretar sovjetske komunistične partije, po smrti Vladimirja Iljiča Lenina leta 1924 pa je zmagal v boju za oblast v takratni Sovjetski zvezi in si zgradil položaj neomejene avtoritete. Lenin, ki je, kot se je kasneje izkazalo, sprevidel Stalinove ambicije, je sicer za svojega naslednika predvidel Leva Trockija. Tega je nato Stalin dal odstraniti s pomočjo svojih privržencev in si zagotovil absolutno oblast.
Kot je pokazala pred kratkim objavljena javnomnenjska raziskava, kar 36 odstotkov Rusov meni, da je Stalin naredil "več dobrega kot slabega", nasprotnega mnenja je 29 odstotkov vprašanih, medtem ko se jih 34 odstotkov ni opredelilo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
|
Home
Pages: 1 
