Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 3 ... 15
(Read 43345 times)
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
dogma
29.01.2003 at 08:45:42
 
Tale topik je v bistvu zaključek topika To love God http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=vera;action=display;num=104091299... in v načenja odnos med psihologijo  in  religijo oz. med nezavednim in dogmo, kot ga po moje zlo slikovito popisuje c.g. jung v svojih arhetipih:

Dogma je nadomestila kolektivno nezavedno s tem, ko ga je formulirala v širšem obsegu. Zaradi tega katoliška forma življenja  načeloma ne pozna psihološke problematike v tem pomenu. Življenje kolektivno nezavednega je skoraj brez preostanka  vstopilo v dogmatske arhetipske predstave in teče kot zajezni tok v simboliki in creda in rituala. Njegove življenje se razodeva v notranjosti katoliške duše. Kolektiovno nezavedno v obliki, kot ga poznamo danes, ni nikoli bilo psihološko, saj so  bili pred krščansko cerkvijo antični misteriji, ki se raztezajo vse do sive davnine neolitika. Človeštvu ni nikoli manjkalo močne podobe, ki mu je ponudila zaščito pred tistim grozljivo živim  v dušnih globinah. Oblike zavesti so bile vselej izražene  v zaščitnih in svetih podobah, s tem pa so bile potisnjene  v kozmični, zunajduševni prostor.  

Prepričan sem, da ima vse večje siromašenje simbolov svoj pomen. Ta razvoj im a svojo notranjo konsekvenco. Vse, o čemer se ni mislilo in kar je s tem saim bilo zunaj smiselne povezave zdalje razvijajočo se zavestjo, se je izgubilo. Če bi zdaj poskušali svojo goloto prekriti z orientalnimi bogatimi odeli, kot to počno teozofi,  bi s tem samo zatajili svojo lastno zgodovino. Po moje bi bilo mnogo bolje opredeliti se za  duševno bedo brez simbolov kot jo zamenjati s posestjo, katere legitmni dediči nismo v nobenem primeru. Zagoto smo pravi dediči krščanske simbolike, toda to dediščino smo nekako zapravili...

Tisti, ki je izgubil zgodovinske simbole, se ne zme zadovoljiti z zamenjavo; je sicer  v težkem položaju, kajti pred njim se odpira nič, od katerega se človek s strahom odvrača. Da bi bile stavri še slabše, pa se vakuum polni z absurdnimi političnimi in družbenimi idejami, ki se vse skupaj odlikujejo po duševni praznini. Kdor se ne more sprijazniti s to šolsko namišljeno vednostjo, ki hoče stvari poznati bolje, je prisljen zateči se v tako imenovano vero v Boga, ob čemer se lahko večkrat naknadno ugotovi, da je strah  zakaj takega še prepričljivejši. Seveda ne neupravičeno: kjer je Bog najbližje, se tudi nevarnost kot  kaže največja. Namreč nevarno se je opredilti za duhovno revščino, kajri tisti, ki je reven, tudi poželi , kdor pa želi, se izpostvlja usodi. Neka švicarska krilatica  govori o tem na drastičen način: Za vsakim bogatšem stoji kašen hudič, toda za revežem stojita dva."

Tako kot je (prvotno)  krščanstvo s svojo zaobljubo svetovni revščini obrnilo hrbet svetu dobrin, se tudi duhovna revščina želi odreči lažnih bogastev duha, pri čemer se ne obrača samo od nepomembnih ostankov  velike preteklosti, ki jo danes imenujemo "Cerkev", ampak tudi od vseh mamljivih eksotičnih vonjav, z namenom,  da bi hladni luči zavesti goloto sveta razširili vse do neba.

... Toda komaj se nezavedno koga dotakne, že je človek takšen, da se ne zaveda samega sebe. Gre za pranevarnost, ki jo primitivni človek, stoječ tako blizu te prelome, instiktivno opazi in tu je predmet groze. Njegovo zavedanje je namreč negotovo in stoji na šibkih nogah; še vedno je otročje in stoji na šibkih nogah. Zlahka ga zalije val nezavednega in pozabi, kdo je bil , ter počne stvari, v katerih se več ne prepozna.  Zaradi tega se primitivni ljudje bojijo neobvladljivih afektov, saj se v jih zavest zlahka zgubi, namesto nje pa nostopi obsedenost.  Temu cilju služijo rituali, dogme: to so nasipi in zidovi, postavljeni pred zidovi nezavednega, pred 'perils of the soul'. Primitivni ritual je ravno zato sestavljen iz  zakljinjanja duhov, čarovništva, odvračanja zlih znamenj, propitiacije, prečiščevanja in podobnig magičnih postopkov odrešujočih dejanj.

Gre za v pradavnini postavljene zidove, ki pozneje postali temelji Cerkve.  


Če ma kdo kaj zapripomnit... ???
Back to top
 
 
IP Logged
 
LittleStar
Ex Member




Re: dogma
Reply #1 - 29.01.2003 at 09:30:20
 
Q
Kdor se ne more sprijazniti s to šolsko namišljeno vednostjo, ki hoče stvari poznati bolje, je prisljen zateči se v tako imenovano vero v Boga, ob čemer se lahko večkrat naknadno ugotovi, da je strah  zakaj takega še prepričljivejši. Seveda ne neupravičeno: kjer je Bog najbližje, se tudi nevarnost kot  kaže največja.  Namreč nevarno se je opredilti za duhovno revščino, kajri tisti, ki je reven, tudi poželi , kdor pa želi, se izpostvlja usodi.
Q


Tale misel, da je Bog najbližje, se tud nevarnost kaže največja, drži. Če smo pozorni, vidimo, da piše, da se nevarnost le kaže in ne, da je nevarnost. Vprašujem pa se, ali se nekdo lahko sam opredeli za duhovno revščino oz. ali ga smemo takole okarakterizirat. Motijo me namreč ignorantski izrazi nekaterih: ja, saj si si sam izbral življenje oz. takšno pot. To pa ne drži; ja seveda, sorazmerno z ozaveščanjem se človek končno začne zavedat, da je ena in isto s tistim, kar je zmeraj gledal kot objekt oz. nekaj zunaj sebe ter se od tega ločeval. Prava vera v Boga je prostovoljna odločitev biti takšen kot je On.
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: dogma
Reply #2 - 29.01.2003 at 09:35:44
 
Titud
Zdi se mi, da pri tvojemu citiranju nekaj manjka, ali pa se Jung v danem primeru ni prebil do bistva.

(ali pa bi si tudi jaz moral prebrati to knjigo) Undecided

Meni se zdi, kot da bi Jung (pred časom sem tudi jaz prebral nekaj njegovih stvari ) rad v tem primeru rekel: "Zakaj hudiča smo morali razfukati svojo krščansko vero, ki nam je (vsaj načeloma) ponujala svoje usluge in nas varovala hudega (predvsem pred nami samimi)." Podobno kot jamra (in si spotoma brez milosti od vse povsod sposoja in prepisuje "svoje" misli)tudi naš "velemojster" Trstenjak (v parih hektarjih gozdov, ki jih je pomočjo Mohorjeve družbe uničil s svojimi knjigami).

lp
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: dogma
Reply #3 - 29.01.2003 at 10:31:15
 
Quote:
Q
Tale misel, da je Bog najbližje, se tud nevarnost kaže največja, drži. Če smo pozorni, vidimo, da piše, da se nevarnost le kaže in ne, da je nevarnost. Vprašujem pa se, ali se nekdo lahko sam opredeli za duhovno revščino oz. ali ga smemo takole okarakterizirat. Motijo me namreč ignorantski izrazi nekaterih: ja, saj si si sam izbral življenje oz. takšno pot. To pa ne drži; ja seveda, sorazmerno z ozaveščanjem se človek končno začne zavedat, da je ena in isto s tistim, kar je zmeraj gledal kot objekt oz. nekaj zunaj sebe ter se od tega ločeval. Prava vera v Boga je prostovoljna odločitev biti takšen kot je On.


Jest zastopim junga tko, kot da je bog dogma, vsajena sicer v kolektivno nezavedno, ampak kljub temu ena znosna kanalzicjia teg stijskih in grozljivih tokov nezavednega v tako strugo, da smo jo sposobni prenest, jo sprejet kot zunanje objektivno dejstvo, s katerim se lahko zbogamo.  Prav zato, ker se nam religija  kaže kot zunanji tok, ker se odraža v simbolih in ritualih, smo se je sposobni naveličat, ko izgubi svojo neposredno in za nas uprabno vez z nezavednim. Tko da se ti lahko zgodi, da tist bog, ki je zunaj, ni tist bog, ki ga človek potrebuje  od znotraj. Psihološka potreba po tem, da ga boš najdu od znotraj je tolk večja, kolkr manj je tisti od zunaj ponotranjen, zato so tud možnosti, da ga boš najdu odznotraj, obratno sorazmerno s potebo manjšajo.  Boga psihološko skrerirat iz potrebe ni možno, razen če se pri tem jalovem trudu tolk zamatraš pa sfrustriraš, da ti je na koncu tud un zunanji  dober, pa naj ga je za take krizne pimere ustvrala zahodna la vzhodna kultura. Bog je skrtaka dogma, zatočišče pred najhujšim, pa če ga še tko induvidulano 'najdeš' in 'sprejmeš'.   Do konca se predaš se lahko odrešilni  dogmi, ne pa svojim nezavednim tokovom, ki te do odrešitve k 'svojem' bogu ali 'Njemu' ziher ne bodo pripeljal. Kolikor koli si že avtentičen pa uživški  v zasledovanju samega sebe, dokončne odrešitve pred grozo in trpljenjem  brez prepustivi dogmi o bogu ne moreš dosečt. Ti samemu seb ne moreš postat bog , se ne moreš do konca pa  brez ostanka kot subjekt  objektivizirat, ker tvoja psiha tega brez pristanka na nekaj onkraj nje tega ne more dosčet.  

Quote:
Zdi se mi, da pri tvojemu citiranju nekaj manjka, ali pa se Jung v danem primeru ni prebil do bistva.  

(ali pa bi si tudi jaz moral prebrati to knjigo)  

Meni se zdi, kot da bi Jung (pred časom sem tudi jaz prebral nekaj njegovih stvari ) rad v tem primeru rekel: "Zakaj hudiča smo morali razfukati svojo krščansko vero, ki nam je (vsaj načeloma) ponujala svoje usluge in nas varovala hudega (predvsem pred nami samimi)." Podobno kot jamra (in si spotoma brez milosti od vse povsod sposoja in prepisuje "svoje" misli)tudi naš "velemojster" Trstenjak (v parih hektarjih gozdov, ki jih je pomočjo Mohorjeve družbe uničil s svojimi knjigami).


Maš prov, te-nej (tvoj nik  mi zdi nekako po dolenjsko za te-ni  Smiley), nism vsega uspel povzet, ampak jung nas po moje hrabri pred vstopm  grozljivo temno  maso vode, ki jo simbolizira nezavedno in nad katero se podijo vetrovi duhov, trstenjak pa nas pred njo plaši in nas vabi v zavetje svojga boga in blagega  veterca krščanskega duha. Jung nam nezavedno dela privlačno in pod določenimi pogoji  dostopno, obljublja avtentično doživljanje subjekta v kolektivnem objektivnem (arhetipov) znoraj nas, čeprav ne obljublja odrešitve in je v tem smsilu seveda nostalgičen do časov, ko so reigiozni simboli in dogme še delovali in nam reševali nerazrešljive psihološke dileme pri sočanju s svojim nezavednim.

Ok., tud jest se šele prebijam skoz njegove dost odštekane spise, zato ne bi s svojim pomanjkljivim vedenjem in nagnjenostjo k interpretiranju po svoje koga zavedu   Undecided Smiley      
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: dogma
Reply #4 - 29.01.2003 at 13:04:17
 
Vseeno pa moram priznati, da ima Jung prav (po moje), ko pravi, da nas dogma in ritual ščitita, s svojim zidom vere, čeprav je to precej podobno nojevskemu tiščanju glave v pesek (pri večini pa vseeno deluje).




Videti je, da bo spet treba v knjižnico.

Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: dogma
Reply #5 - 30.01.2003 at 08:22:47
 
Quote:
Vseeno pa moram priznati, da ima Jung prav (po moje), ko pravi, da nas dogma in ritual ščitita, s svojim zidom vere, čeprav je to precej podobno nojevskemu tiščanju glave v pesek (pri večini pa vseeno deluje).  

Videti je, da bo spet treba v knjižnico.

Ne rabš v knjižnico, te-nej, če maš mnenje ga butn ven po svoje, saj se vsaj jest tle gor ne bi rad  šel kašnega ortodoksnega jungovega sledilca. Bi samo rad  odkril, do kje se da z njim pomagat, od kje naprej pa si mora pmagat vsak sam.

Tko da religija je svojimi dogmami  imela, zdaj pa ma še celo zmeraj večjo  vlogo tud pri ozavečanju, boljš rečeno pri 'penetriranju' v nezavedno. To se konc koncev kaže tud  trend v tem tisočletju pri tistih, ki so  proti koncu prejšnjega  'odkrili' duhovnost brez religije (joga, meditacija), alternativno medicino (bioenergijo, homeopatijo) in   popularno psihologijo (psiho-spiritulane terapije). Je na psihološki način raziskano in ozaveščeno postalo  tkorekoč standard in rutinska vskadnjost in ravno ko je zgledal, da je vpogled v psihološke zakonitosti  čist podrle zid vere, ki bi nas moral ščitit svojimi rituali ni dogmami, se je kar nenkrat spet pokzala poptreba po tem zidovju. Nekdanji  duhovni avanturisti pa tud rekreativci so moral te odkrite zmuzljive psihološke tokove zdogmatizirat, jih obzidat s tako ali drugačno religijo, pa če jo je blo potebno od mrtvih obudit, uvozit ali pa staro ogrodje zanstvenofantastično nadgradit.

Jung se po moje v grobu obrača... 8) Smiley
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: dogma
Reply #6 - 30.01.2003 at 08:56:24
 
Jung se po moje v grobu obrača... 8) Smiley

Kaj more šele Freudu delat, najbolj grozodejsko zlorabljenemu in pohabljenemu filozofu 20. stoletja (vsak, ki si vzame 5 minut cajta in postane "psiholog" že ve za vse njegove napake in pomankljivosti: "Pa saj Freud je pa samo o seksu govoru.").
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
Realbe
Guest




Re: dogma
Reply #7 - 31.01.2003 at 13:13:26
 
Jst razumem to stvar tako. clovek je zavest. na zacetku je ta zavest stala na sibkih temeljih ker je prisala iz nezavesti in nevarno je bilo da se pogrezne nazaj v nezavest. Zato je zavest ustvarila dogme pa simbole, ki so izven nje. Ce je pa zunaj tebe ni vec ti. To ti pa da razlog da se obrnes navzven in se na ta na
in odalijis od nezavednega.
Zavest  je potem odkrivala nove dogme pa rituale in simbole ki so ji pomagali preziveti. Pac skladno s potrebami( druzbeni odnosi....).
Zdej bom pa zavil na mojo pot.
Vendar je ohranjanje zavesti premalo. Potrebna je siritev zavesti. Se pravi ne da s svojo zavestjo raziskujes nezavedno ampak z siritvijo zavesti unicujes nezavedno. In za popolno zavest je potrebna dogma o popolnem(bogu) Nacini kako siriti zavest so pa ze poznani. Se pravi da s siritvijo zavesti osvetlis grozo in strah nezavednega. Zdej smo pa nazaj tam kjer smo bili. Ali te  spoznanje pripelje do strahu in groze ali do notranjega zadovoljstva, srece, ljubezni, svobode...? Po moje je edina logicna razlaga to drugo.





Back to top
 
 
IP Logged
 
aryan
Ex Member




Re: dogma
Reply #8 - 31.01.2003 at 14:15:01
 
Quote:
Vendar je ohranjanje zavesti premalo. Potrebna je siritev zavesti. Se pravi ne da s svojo zavestjo raziskujes nezavedno ampak z siritvijo zavesti unicujes nezavedno. In za popolno zavest je potrebna dogma o popolnem(bogu) Nacini kako siriti zavest so pa ze poznani.

npr. ?
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: dogma
Reply #9 - 31.01.2003 at 14:29:43
 
Nezavest je stanje odsotnosti zavesti (spanje, koma, nezavest) in nima nibene veze z nezavednim, ki je redna in neogibna faza v procesih, ki utemeljujejo našo psihično dejavnost; vsako psihično dejanje se začne kot nezavedno in lahko ostane tako, ali pa se razvije in napreduje v zavest, pač glede na to ali naleti na odpor ali na (da se nek dražljaj ozavesti traja cca 4 sekunde).

Nezavedno v opisnem pomenu je sestavljeno iz predzavednega (latentne misli, ki zaradi šibkosti ne pridejo v zavest) in nezavednega v pravem pomenu (ki pa ne označuje samo šibkih misli nasploh, ampak zlasti takšne, ki jih kljub njihovi dejavnosti in aktivnosti ter moči ni v zavesti).

Procesi nezavednega se ne ozirajo na realnost, temveč so podrejeni načelu ugodja; njihova usoda pa je odvisna samo od njihove intenzivnosti (moči) in od izpolnjevanja zahteve uravnavanja ugodja-neugodja (njihove osnovne lastnosti so: neprotislovnost, primarnost, brezčasnost, nadomestitev zunanje realnosti s psihično in zmožnost vplivanja na somatske procese). Na sebi in za sebe so nespoznatni in nezmožni obstoja zato, ker jih že zelo zgodaj prekrije sistem predzavednega, ki si prilasti dostop do nezavednega in motilitete; spoznamo jih lahko samo v situaciji nevroz in sanj, ki so kraljevska pot do nezavednega.
Po svojem bistvu se torej že samo nezavedno upira realnosti in realnemu (zaradi principa ugodja, katerega realnost zatira), po drugi strani pa vedno grozi, da bi se del nezavednega izmuznil mimo predzavednega stražarja in prišel na plano. V bistvu je zavest med nakovalom realnega in kladivom nezavednega.

(prosto po Freudu)
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
Realbe
Guest




Re: dogma
Reply #10 - 31.01.2003 at 15:17:17
 
Načini ozaveščanja so meditacija, prakticiranje vere...
Back to top
 
 
IP Logged
 
Realbe
Guest




Re: dogma
Reply #11 - 31.01.2003 at 15:35:10
 
Ten-nej:
A nezavest ni stanje duha v nezavednem?
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: dogma
Reply #12 - 31.01.2003 at 15:44:36
 
Quote:
Ten-nej:
A nezavest ni stanje duha v nezavednem?


Ne nezavest je stanje brez znamenj zavesti, medtem ko je nezavedno psihoanalitični koncept, ki opisuje del psihičnega aparata in njegovo delovanje.
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: dogma
Reply #13 - 31.01.2003 at 15:55:26
 
Quote:
Načini ozaveščanja so meditacija, prakticiranje vere...


Kar se tiče vere je vera predvsem ojačevanje potlačitve - z vero (po moje) dajemo več moči predzavednem delu in s tem vse ostalo potlačimo še globje v nezavedno.

Isto po moje velja tudi za večino meditacijskih praks (obstajajo nekatere izjeme), saj je meditacija predvsem jačanje koncentracije zavestnega dela psihičnega aparata, s tem pa posredno tudi predzavestnega. Z meditacijo lahko pridemo kvečjemu do predzavestnega dela, saj je pogoj potlačitve to, da motiv neugodja doseže večjo moč, kakor je moč ugodja ob njegovi zadovojitvi. Motiv in namen potlačitve pa spet nista nič drugega kot to, da se izognemo neugodju. Potlačitev tako ustvari nekakšno nadomestno tvorbo, za sabo pa pušča simptome.

Največji problem pa je v tem, da zavest, nam edino neposredno dana značilnost psihičnih procesov, nikakor ni primerna za razlikovanje sistemov.
Zavesti namreč ne ostane tuje samo psihično potlačeno, temveč tudi del vzgibov, ki obvladujejo naš jaz, torej najmočnejše funkcionalno nasprotje potlačenega.

(prosto po Freudu)
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
bp
Ex Member




Re: dogma
Reply #14 - 31.01.2003 at 16:33:01
 
t wrote on 31.01.2003 at 15:55:26:
Kar se tiče vere je vera predvsem ojačevanje potlačitve - z vero (po moje) dajemo več moči predzavednem delu in s tem vse ostalo potlačimo še globje v nezavedno.

Se bojim, da lahko potem zelo podobno rečemo tudi za psihoanalizo  Undecided

bp
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 2 3 ... 15