Evo eno sposojeno strokovno mnenje:
Človek ni to, za kar se ima oz. si
zamišljaja ali domišljaja, da je ampak to, kar lahko postane. Ozaveščanje je torej ugotovaljanje lastne nedovršenosti, je dojemanje sebe z vidika
možnega razvoja .
Človek v običajnem jeziku ne dopušča nobenih razlik ali stopnjevanja. Naš jezik ne razlikuje med človekom, ki ni nikoli zavesten in sploh ne posumi o tem in človekom, ki je popolnoma ozavšečen. Da bi bi dojeli to razliko med človekom in človekom, je potrebno človeka kategorizirat.
Prve tri kategorije so praktično na isti ravni.
Človek št. 1. je instiktivni človek.
Človek št. 2. je čustveni človek.
Človek št. 3. je intelektualni človek.
Četrta kategorija je plod človekovega dela na sebi, zavedanja, da je njegov razvoj že postal pomemebnjši od vseh drugih interesov.
Človek št. 4. je uravnovešeni istinktivni, čustveni in intelektulani človek.
Človek št. 5. je človek enotne zavesti o sebi.
Človek št. 6. je človek, ki pridobil objektivno zavest.
Ko človek doseže vse, kar lahko, doseže sedmo stopnjo.
Človek št. 7. je človek svobodne volje, lahko obvladuje vsa stanja zavesti v sebi, tega ne mora več zgubiti in je nesmrten znotraj meja sončnega sistema.
Tko je definiral ozaveščanje in osebnostno rast peter demianovich ouspensky, ko je na začetku prejšnjega stoletja kritiziral koncept tedanje psihološke znanosti, ki na človeka ni gledala razvojno. V tej kategrizaciji je slutit njegovo poznavanje vloge in pomenja čaker, v eni oskubljeni pa po enostavljeni verziji pa predstavlja tud koncept sedmih nivojev ozaveščanja našega ta glavnega administratorja