|
Valentinaa
|
Pri meni sta pa to v bistvu dve različni stvari, naučena in osebna molitvica.
Jaz vedno molim iz sebe, to je pošiljam svoje misli, svoje prošnje iz svojega srca v vesolje, k svetlobi. Si intimne molitve tudi predstavljati drugače ne znam.
Drugo je pa naučena molitev, "žebranje" kot temu po domače pravimo. Pri tem pošiljamo pozitivno energijo, sproščeno z žebranjem molitve, navzven, v prostor. Saj budistom zadostuje že, če na trakove napisana molitev valovi v vetru, in s tem seva navzven. Tako nekako kot elektron, ki se giblje, seva elektromagnetno valovanje, isti princip. Ne vem, če kdo z vso gorečnostjo zmoli rožni venec v celoti, mogoče prvih nekaj zdravamarij, potem pa se besede izgovarjajo več ali manj avtomatsko, sevajo energijo in umirjajo um.
Sem doživela na ta božični večer vso ceremonijo s kadilom okrog hiše in po hiši, pa rožni venec (samo delen), pa litanije, itd... in je bilo vseskupaj zelo površinsko, nekako se nikogar ni dotaknilo. Potem smo pa sklenili roke, si gledali v oči in si izpovedali svoje osebne želje in pričakovanja ob božiču, takrat smo pa segli drug drugemu v srce, začutili smo drug drugega, in naše želje in prošnje so bile globlje in pristnejše od tisoč molitvic, ki so v končni fazi izzvenele le kot božični okrasek.
|
Home
Pages: 
