Primerno za čas zaobljub (morda pa komu le v opomin, mimogrede):


Če bi me vprašali,
ali moraš res nekoga imeti rad,
je edini moraš - sebe.


Nam ljubezni želim, brezpogojne,

Art Pure Said



PS Voroshilovu: Prav nobene veze z egocentrizmom to nima ...  

Quote:

a je kej tacga prav posebnega, kar si si zmer iznad vsega želela izvedet, pa še do zdaj nisi, ampak še zmerom upaš, da enkrat boš?

Quote:

Devi wrote on 02.01.2003 at 17:21:56:

Ne samo včasih, prav nič ne bi blo švoh, če bi se na hitro tkole zmeri prečekiral ...
... ampak mi se zmeri rajš ne, ker nam bi blo to tu mač ...  

Spisek možnosti pa tako ali tako ni dolg - druge sprašujemo:
- zaradi iskrenega zanimanja;
- da bi vedeli/znali/razumeli;
- da bi si vest pomirili;
- ker nam je dolgcajt;
- da provociramo;
- ko nam je tišina neznosna.

A sem kaj pozabila?
Prva in druga sta moj stalni "repertoar", tretja ne (?), ostale imam pa redkokdaj na "spisku", a se tut zgodijo.
No, se bom rajš še naprej čekirala ...  


ARS


PS: Zdej grem pa spet spat, v upanju, da se mi bo do ponedeljka tale bioritem pa že naštelu ...

Devi wrote on 15.01.2003 at 19:19:14:

Še vedno bi bili mi ...    
Ti, tale "kdo sem/smo" se pa v tem trenutku kar skozi par topikov razpreda ... neki je v zraku.  

Devi wrote on 15.01.2003 at 19:19:14:

"Nikad kraja", draga, saj sama veš.  
In če se katerikoli moj odgovor spreminja, se najverjetneje dejansko zaradi drugega oz. spremenjenega zornega kota. Ampak, ker si jih ne "cahnam", mi je hkrati povsem vseeno, če se odgovori spreminjajo ali pa ne; je važna le iskrenost le-teh, takrat, ko so. Sem zapazila, da so redke "stvari", za katere bi še čutila, da so (mi), kao, življenjsko pomembne. In mi je v iskreno veselje, da (si) praviloma vsakogar/vse od znotraj navzven tolmačim in prevajam ter - če le hočem in zmorem - predvsem vsak ogledala odsev navznoter poskušam dojet in razumet. Ja, praviloma navznoter brskam po razlogih za moje/drugih občutke, reakcije, ravnanja ... in sem osredotočena na to, da si "sledim" ... in si še vedno prešerno maham z zastavico, na kateri - kao - piše, "Ne bo mi žal, da nečesa nisem storila."    In veš, kaj mi je pri vsem tem najbolj všeč? En prvobiten, vsesplošen občutek dobrohotnosti, ki me prežema, ter to, da se vedno več, še več smejim ...  

Devi wrote on 15.01.2003 at 19:19:14:

Mi zdajle na misel pride le to, kako je moja osredotočenost razmišljanja in delovanja dandanes povezana predvsem s tistim, na kar lahko "vplivam"; tisto, na kar se mi zdi, da ne morem, pa v glavnem mirno (mimo) pustim.

Devi wrote on 15.01.2003 at 19:19:14:

Brezpogojna ljubezen je nenehno na prepihu ...    ... trenutno pa tudi čisto oprijemljive stvari: kako se odločat glede in sfunkcionirat službo ter mesečne denarne tokove, da bo še naprej dovolj za hipoteko in najine življenjske stroške ...    ... in kdaj bo konec zime ...    ... pa če me bo kaj bolel "zob", ki mi ga je danes spulila (ker ga ravno začenjam čutiti), predvsem pa to, ali mi bo res zaradi tega ene 14 dni pomalem iz ust smrdel ...    Kaj pa tebe trenutno najbolj okupira?


ARS

Devi wrote on 16.01.2003 at 00:38:06:

 Ta zastavica je aktualna že celotno moje »tretje življenje« (obdobje po ločitvi) in na njej je taisto besedilo zgolj zato, da ne pozabim ...    ... pa v bistvu služi le za »refokusiranje«, če je glih potrebno ...   Pa sem zdajle ugotovila, da je v bistvu niti ne potrebujem več, saj »jo« že itak dolgo živim.

No, v mojih rokah se je »znašla« pa taistega trenutka, ko sem se zavedla, da je moje življenje v celoti moja odgovornost, njegova kakovost pa prav tako, da ne govorim o smehu in tko naprej. In ker ne »morem« kriviti nikogar več, je bolje oz. povsem pošteno, da poskrbim, da bom storila vse, kar se mi bo »ruknl«, in tako ne bo ne mesta ne prostora za obžalovanje, »jokanje«, al pa kej podobnga. Tko. Pa, sej štekaš ... Itak.  

Neeeeee to delat!    Le kva nas točno zaradi tega velikokrat v akcijo požene ...  

Devi wrote on 16.01.2003 at 00:38:06:

Ej, kako znaš lepo povedat. Ja, bolj v sozvočju sem s seboj, bolj v sozvočju oz. v redu sem z ostalimi, oni z mano ... Dela, za prmej, da to res dela!  

Če bi me vprašala,
zakaj nekateri drevo posadijo -
- morda kdaj tudi zato,
ker se v minljivosti trenutka zavedo,
da drevo dela senco za vse, ne le za izbrance.



Rada te imam,

ARS

Quote:

"v celoti moja odgovornost" je kar malo olajšanje pa tud malo groze, ko se tega zaveš, vsaj zame. Saj zmerom ne moremo v "celoto" it, a ne, ampak hvala bogu za tiste trenutke jasnosti, ko nam to uspe in za dobre odločitve, ki jih takrat skleneš. Včasih lahko tud malo zgoljufaš, pa si rečeš, ne morem se točno spomnit, zakaj je to, kar sem sklenil tako dobro, da se bom zdaj po tem ravnal, ampak občutek je bil tako dober, da sem zihr mel prav, se lahko zanesem na sebe
no, pa sem zašla...

Quote:

nope, sam jo pa dostkrat

misla sem na to, kolkokrat mi pride ven kaka misel, s katero se strinjam, in včasih se mi zdi, da sem si z drugimi mislimi že celi svet v sebi postavla, sebe pa sploh nisem doživela...takrat se pol začnem mal iskat
Za druge prilike pa tud misli drugih čist zadoščajo, je res, ker tako sprejmeš sam tisto, kar ti "diši".

Ampak, a si opazila, da se nikol ne ukvarjamo sami s sabo na isti način? zmer mal drugač, hecno ne...?

Quote:

mislim, da je kanadski, rdeče liste ima in trenutno je še bonsaj. Pa ne bo več dolgo. Pa tud jaz bi prej tiste palačinke jedla, ne čez 50 let, ko jih ne bom mogla več pod strop metat, če lahko

pesmica....ampak pesmica je pa fenomenalna. Ti ja drevesa v dušo poznaš
al pa mene

al pa sebe

Devi wrote on 17.01.2003 at 00:33:26:

Ma, se meni bolj zdi, da si se znašla ...  

Devi wrote on 17.01.2003 at 00:33:26:

Ma, če se vse spreminja, se dajmo pa še mi ...  

Devi wrote on 17.01.2003 at 00:33:26:

Jest bi jih tut - se bo res treba zment, kdaj.  
Pa tut javorjev sirup imam, kanadski (!), ampak ne za naslednjih 50 let.  


ARS