Pri vsakemu pride dan, ko dosežeđ poden in danes je to pri meni. Že vse življenje sem izredno občutljiva, zato sem tudi brala knjige kot so do Kojca Učbenik življenje in podobne. Naučila sem se, da gledam na življenje z rožnatimi očali in to mi uspeva.
Vendar sem danes spet na tleh. Moj največji problem je pomankanje samozavesti in doma imam pripravljeno knjigo tudi orli potrebujejo zalet. Vem, da jo je ena priporočala.
A danes. Verjetno je moj bioritem dosegel najnižjo točko. Res je, že več kot pol meseca se filam z negativnimi čustvi, predvsem z jezo. Z današnjo depresijo sem kriva zgolj jaz, a kaj ko te včasih tako hitro potegne v val negativnosti.
Kaj mi je? Nič posebnega smilim se sama sebi.

Pred parimi meseci mi je ena šlogala iz kart in mi odprla oči za resnico, ki mi je bila skrita. Preveč sem stroga sama s sabo. To je čista resnica. In potem so takšnji trenutki, ko imam občutek, da me nobeden ne mara, da sem izločena kot črna ovca in imam željo, da bi se zvila v kot in me ne bi bilo več, ne bi beč čutila.
Ne nimam samomorilskih nagonov, za to sem preveč strahopetna, le danes je prišel spet en dan, ko ni sonca, ko je dež in toča, a ne iz neba ampak mojih oči.
In zakaj to pišem vsem javno na očeh? Zato ker se tukaj skrivjajo osebna razmišljanaj in ker vem, da nisem sama s takšnimi občutki in ker vem da me bodo minili.
Občutljiva sem in hitro ranjena, a znam preživeti.
In vsi mi znamo preživeti. Zato ni vredno obupovati, ampak vstati in iti naprej, ker za oblaki se vedno skriva sonce in z nočjo vedno pride dan. In to za vse nas.

Vsakemu, ki mu je uspelo prebrati to do konca, najisrenejše čsitam. Če pa ni razumel pol stvari, ki sem jih napisala, pa naj se ne sekira. sem pač malo čudna.

Vse v vsemu, se pa počutim malo bolje. Sem se malo potolažila.

Veronika, pogumno naprej. Sonce se že kaže iza oblakov.

LP Harry

Eva, a se skrivaš za drevesom? Stopi naprej, da te vidimo.

LP Harry

veronika wrote on 07.11.2002 at 14:22:58:


Veronika, če Ti lahko malo Polepšam Dan;

Star12 Te IMA RADA!
Pošilja Ti en Velik, Topel objemček!

Ti pa le pogumno naprej....

Zunaj Sije Sonček in  v Tvojem Srcu Tudi...

ZAVEDAJ SE TEGA VSAK DAN!

veronika wrote on 07.11.2002 at 14:22:58:

zakaj jeza ???
na kaj si jezna ???

Evo, danes je res nov dan in tud jaz sem že malo ven iz negative padla. Pomagali ste pa vsi ki ste kaj lepega napisali. Pravijo da potrebuješ 100 pametnih, da popravijo tisto kar je naredil eden butast. In tako je tudi s čustvi.
Če se filaš z negativo, moraš veliko več pozitivi dat v sebe, da se počutiš bolje.
V vsem tem je šlo za zamero eni osebi. In ta jeza in zamera se je širila na vse stvari, ki so me obkrožale. Zdaj, se pa spet počutim povezano z njo.  Ampak zakaj? Ker sem se JAZ tako odločila. Odločila sem se, da se bom delala prijazno in lej, po nekaj časa se mi sploh ni bilo treba več delat.
To je moja največja zmaga, zmaga nad samim sabo, da človeka sprejmemo takšnega kot je. In v življenju sta dve ženski osebi, zaradi katerih sem se počutila zafrustrirano in danes, sem se zopet z obema počutila povezano..
Kako prozorno je vse skupaj. Prav vse je v naših glavah. In ko prideš ven, vidiš, da sonce ni nikoli nehalo sanjati. Kako gledaš na stvari je v tvojih rokah. Če vidiš napol polen kozarec, se vedno smejiš. če pa vidiš na pol prazen kozarec, vidiš tudi drugod same oblake. In najhuje je, da se ti oblaki množijo, in so nakoncu tako gosti, da ne vidiš več kozarca.  

Ja, res je, če že samo pišeš o tem, ti je lažje, če ti pa da kdo še kakšno spodbudno besedo, pa še toliko bolje.

Hvala vsem in rada vas imam.

Izgubljena duša.