Ne vem, sploh mi ne pride na misel kakšen pameten princip, ki bi ga imela. Mislim, da za nobeno stvar nisem pripravljena reč, da tega se bom pa držala do konca življenja, ker ničesar ne vem zagotovo. Npr, da bi se odločila, da bom vsako jutro spila deci mleka, ker je to zdravo zarad kalcija pa ne vem kerih vitaminov pa to... potlej pa ugotovijo in povejo, da mleko sploh ni primerna hrana za zivali in ljudi, ko enkrat prerastejo sesanje. To je sicer en tak 'pasulj-ast' primer, ampak tut če bi blo govora o čem drugem, nikol ne morem vedet, kdaj bom pršla do tega, da je pa to slabo, oz. da preprosto obstaja nekaj mnogo boljšega, kar bi namesto onega prvega....
(to complicate or not to complicate)
Quote:Samo kaj je zdaj to kršenje: a je to preboj naprej k objektivizaciji ideje pa uravnotežnje k resnici, a je to padec nazaj v pozerstvo pa pragmatično učinkovitost?
Se mi zdi, da je to cist odvisno od principa in situacije. Na splosno mislm, da je bols principa ne imet, oz., mogoce celo, da principa sploh ni, je samo stvar navade
bhhh al pa kej
Tiste meje, o katerih sem prej govorila, pa upoštevajoč semantiko niso več principi. Korisit mi, če si zastavim ene take meje glede na trenutno situacijo v življenju pa seveda moram bit skos pripravljena, kaj spremenit, ker se moja situacija tut spreminja. Kakšnih hudih principv, pa.. ne vem, ne bi rada nikol u življenju kadila, npr. A je to princip, a je to želja oz. nameravanje? A ni.. ne vem, a ni dostkrat tko, da Ti en človek kar naenkrat vzklikne: "ne! to pa ne! to pa že iz principa ne!" Pa glede na to, kar vem do zdaj o tem človeku, takega principa od njega ne bi pričakovala, ker se mi zdi, da je itak prekršil že veliko mero tega, kar princip vključuje.
Npr. vidiš, da v trgoini kaj izmakne, da staršem vzame denar, pa mu pokažeš na neko staro mamco na ulici, pa se upre, da iz principa ne bi nikol mamce okradel. Saj je samo primer, ne zveni prevec realno
, ampak se mi zdi, da so principi bolj
Če ma pa kdorkoli princip, ki seka, bom pa to pripravljena priznat!
Home
Pages: 1 
