največ lahko naeredimo že s tem da znamo sami sebe imeti radi in se cenimo. Ker otroci se učijo od nas. Dobre in slabe stvari. To bi iblo za začetek. Imejte se radi, sami sebe, da boste imeli potem lahko tudi druge.

Quote:

Karmen, od nekje mi to, da to ni čisto tako, da teh besed ne bi želela uporabit. Če upoštevam, da je dete že živelo prejšnja življenja, iz katerih ima mnoge izkušnje in so vplivala na izbor okolja v tem novem življenju. Mogoče delam napako, ampak od še nerojenega otroka pričakujem, da ve veliko več, kot pa vem jaz, da je 'še zelo v stiku s svojo dušo oz. da je njegova duša v ospredju'. Nekje sem prebrala, da je velikokrat sam porod tako velik šok, da pozabimo veliko. Ostalo pa pozabimo takrat, ko se prilagajamo svetu odraslih; eni počasneje kot drugi.
V glavnem, ne verjamem, da je kdorkoli, ki se rodi na ta svet, nepopisan list papirja, ker naj bi, po mojem, vseboval vsaj en razlog, namen, zakaj se je sploh rodil na ta svet.
Quote:

??? Jih je res? Tega še nisem zaznala.

Quote:

meglenoglav?  ??? ne razumem I

Quote:

ne razumem II    

Quote:
Ampak, ni tako.
Quote:
Ja, prvi.  
Quote:
Tega sicer nisem mislila tako...'vsakdanje'. Otroci naj bi vedeli več, ampak preden se naučijo komuniciranja z govorjenjem, kakršnega poznamo mi, so že 'preoblikovani'. (se mi zdi verjetno, nisem pa v to popolnoma prepričana) In tisto znanje ostane nekje 'v globini', kot zaenkrat imenujem to področje, pa nisem čisto zadovoljna s tem izrazom. (Vsi izrazi, ki so v narekovajih so tam zato, ker imam občutek, da ne opišejo dobro tistega, kar naj bi opisali.)
Otroci živijo neobremenjeni s svetom odraslih (bolj ali manj) in če jih opazujem... tako pristnost, naravnost, odkritost, ki jih lahko razberem iz njihovih dejanj, besed... pogrešam pri sebi, pri človeštvu.
V času nemirov me lahko bolj gane misel na otroke, ki se igrajo, pride do konflikta, zaradi česar se nekdo prestrašen razjezi... čez nekaj trenutkov se igrajo v miru naprej... nobenih zamer... ker je bolj pomemben svet, ki so ga zgradili v igri, kot pa take zunanje reči...
Mislim, da se da od otrok marsikaj naučit. S tem se tudi tolažim, kadar me označijo za otročjo.  
Quote:
Ja, delam na tem.
Quote:
Jaz pa vem, zase, da odkar sem vedela, da sem noseča, sem se počutila, da otroka že imam.
Quote:
 Ne vem, kaj misliš s to preprostostjo pogledov na vzgojo. Sama sem večkrat razmišljala o tem, kako bi vzgajala svojega otroka, kako bi ga naučila tega, kar zdaj poskušam naučiti sebe - prisluhniti sebi, se spoznavati in v skladu s tem ravnati.
Takrat še nisem razmišljala, o tem, kar sem omenila v prvem postu: da naj bi otrok te stvari itak že prinesel s seboj. Da bi se lahko jaz marsikaj naučila od otroka. Takrat sem se zato samo čutila dolžno jaz učiti njega in vizualizirala sem si veliko konfliktnih situacij in razmišljala o tem, kako bi jaz odreagirala nanje, da bi mu bila dober zgled, izbirala sem besede in tvorila premišljene stavke, s katerimi bi mu lahko povedala več, kot vem sama,...
Verjela sem in verjamem, da gre za izziv, da je na meni, da 'materializiram' tisto, kar sem vizualizirala. Verjamem, da mi je bil otrok podarjen zato. In sem se pripravljena učiti.

Quote:
  A obstaja možnost, da svet utegne bit lepši, če tegale ne bom nikoli razumela. m?

Vira ne vem, pa kaj potem.

ARS


Nasveti otroka staršem, kot jih vidi duša,
dejanski odziv otroka lahko precej odstopa, ker nanj bolj ali manj vpliva ego in zavest otroka.

NE razvajajte me,
dobro vem, da ne morem imeti vsega, kar želim. Samo preizkušam vas.

NE bojte se biti strogi.
To mi je všeč. Takoj vem, kaj smem in česa ne.

NE bodite grobi z mano,
sicer bom mislil, da se samo s silo kaj doseže. Rad bom upošteval nasvet.

NE bodite nedosledni.
Zaradi tega sem negotov in se izogibam vsaki obveznosti.

NE nasedajte mojemu izzivanju, kadar govorim in delam vse samo zato, da vas razžalostim.
Na ta način bi lahko dosegel kakšno "zmago".

NE bodite preveč žalostni, kadar vam rečem, da vas sovražim.
Ne mislim resno, samo želim, da bi vam bilo žal zaradi tistega, kar ste mi naredili.

NE podcenjujte me.
Zaradi tega bom igral "velikega šefa".

NE delajte stvari, ki jih lahko opravim sam.
Zaradi tega se počutim kot dojenček, utegnil pa bi vas imeti za svoje služabnike.

NAJ moje razvade NE pritegnejo vaše pozornosti.
To me samo vzpodbuja, da nadaljujem z njimi.

NE opozarjajte me pred drugimi.
Bolj pazljiv bom, če se boste z menoj pogovorili na štiri oči.

NE razpravljajte o mojem obnašanju med prepirom.
Ne vem zakaj, ampak takrat slabo slišim in ni mi do sodelovanja.
Naredite, kar mislite, da je potrebno, toda pogovorimo se kasneje, v miru.

NE pridigajte mi!
Bili bi presenečeni, če bi vedeli, kako dobro vem, kaj je prav in kaj narobe.

NE dajajte mi občutka, da so moje napake grehi.
Moram se naučiti delati napake, ne da bi pri tem občutil krivdo.

NE pridigajte mi kar naprej, sicer se bom moral narediti gluhega.

NE zahtevajte pojasnil za moje obnašanje.
Včasih res ne vem, zakaj sem to storil.

NE precenjujte me.
Če me je strah posledic, se utegnem tudi zlagati.

NE pozabite, da rad eksperimentiram.
Tako se učim, vas pa prosim, da ste potrpežljivi.

NE varujte me pred posledicami.
Na izkušnjah se učim.

NE bodite preveč pozorni, kadar sem lažje bolan.
Lahko bi začel uživati v bolezni, če bi začutil, da mi posvečate več pozornosti.

NE zavračajte me, ko želim odgovore na vprašanja.
Sicer bom moral spraševati in poiskati informacije drugje.

NE govorite mi, da ste idealni in nezmotljivi.
S takimi je težko živeti.

NE skrbite, če preživimo malo časa skupaj.
Važno je, kako ga preživimo.

NIKAR naj moje bojazni ne postanejo vaša tesnoba.
Še bolj bom prestrašen. Pokažite mi, da ste hrabri.

NE pozabite, da ne morem odrasti brez veliko razumevanja in podpore;
graja mi nikoli ne uide, zaslužena pohvala pa.


BODITE moji prijatelji, pa bom tudi jaz vaš.
Učite me z vzgledom, ne s kritiko.

IN poleg vsega, zelo vas imam rad, imejte tudi vi mene ...