Katarina wrote on 18.10.2002 at 22:11:19:Zaradi izkušenj in straha,ki pride z njimi.
Res je,probleme je potrebno reševati.Včasih uspe,spet drugič mislimo,da nam je.
Predvsem pa zaradi bolečine,ki pride z kakršnokoli izdajo.Bojimo se je...
Katarina
Seveda je vedno v nas nekaj kar nas vodi, da moramo neko določeno stvar NAREDITI, POVEDATI in ne ČAKATI, da se bo sama rešila… Je pa res, kot praviš, Katarina, ampak zakaj je vedno STARH tisti, ki nam USTAVLJA POT, da ne moremo iz SEBE nekaj dati, kar bi morali? Vsi se učimo iz izkušenj, pa vendar so si potem ljudje različni… Nekaterim se je zelo lahko zaupati, spet drugim, NE. Čustva se v nas nabirajo in s časoma zaradi tega ne vidimo IZHODA…
In potem omenjaš bolečino… Vsako zaupanje temelji iz notranjosti, prej ko se zaupamo, bolje je, kajne…pa vendar, včasih se potem sprašujemo, če smo naredili prav,če smo se zaupali pravi osebi, kaj si je ta oseba mislila in podobno… Če je oseba potem bolj tiha in ničesar ne odgovori, se nam dozdeva, da nas ne sprejema več, ali celo, da se ji naše zaupanje zdi brezpomena. Torej vedno pomislimo na to, kako bo ta oseba to sprejela predno naredimo korak, mar ne?
Pa danes sva se s prijateljico pogovarjali o njeni ljubezni o tem, kako ona gleda na to, koliko zaupanja si delita ONA in NJEN fant. Bila sem presenečena, ko mi je povedala, da JI fant skoraj nič ne ZAUPA, ona pa si to želi… Težko se mu je odpreti in povedati, kaj čuti v notranjosti. Potem sem jo vprašala, kaj pa TI, koliko zaupanja deliš ti z njim? Z majhnim zamikom mi je prikimala, da se tudi ona upira določenim STVAREM, ki bi mu jih želela povedati…Torej, ODPRETI SE BO TREBA, sem ji rekla… Je, pa res lahko govoriti-težje je to narediti…
Je možno, da nas pred tem brani naše srce, mogoče duša…ali je to vse v naši podzavesti, da potem ne bo nič bolje? Da se ne bo nič spremenilo…
Iz izkušenj lahko povem, da ZAUPANJE, pomeni veliko razbremenitev…kot, da bi se ti nekaj odvalilo s ..česarkoli že…