Bardo_Thodol wrote on 04.04.2005 at 11:59:02:
 
         

Quote:

Ne bi vedel, morda je kaj s kačjim značajem v zvezi  

Lahko pa povem, da gre za bolj slabo vidno ozvezdje in so ga astrologi verjetno zaradi tega kar izpustili.
Pa najbrž tudi zato, ker se ni vklapljalo v njihovo predstavo "popolnega" števila 12 ...

Najsvetlejša zvezda tega ozvezdja je nekaj več kot 2 magnitude. (tako sem prebral v enciklopediji)

Joj, bardo nimam miru zdaj .

Še nekaj "malega":

q
Astrologi seveda vemo, da med zodiakalna ozvezdja spada tudi Kačenosec (Sonce ga prehaja decembra). Pa ne samo to: poleg njega obstaja tudi zodiakalno ozvezdje Kit, ki delno sovpada z znamenjem Bika. Obe ozvezdji je v svojih spisih omenjal že slavni astronom/astrolog Ptolemej v 2.stoletju, vendar mu še na misel ni prišlo, da bi ju uvrstil med zodiakalna znamenja. Ta so pač določena s potjo Sonca, ki je središče našega sistema in ima kot tako svoje fizikalne zakonitosti.
q

Dobro, zdaj vemo kao, kje mamo Sonce. Kaj pa Luna in  planeti? Men nič jasno 8)

Trinajsto znamenje?

Glede na to, da astrologija v akademskih krogih tako ali tako velja za navadno oslarijo, je prav presenetljivo, koliko prahu je dvignilo nedavno "odkritje" angleške znanstvenice Jacqueline Mitton, članice britanskega Kraljevskega astronomskega društva, češ da na nebu ni samo dvanajst, ampak trinajst znamenj! Novica se je kot blisk razširila tudi v naše kraje. "Butasti astrologi, ki nimate pojma o nebesnih dejstvih, ali boste zdaj končno priznali, da blefirate?" se je glasilo sporočilo.

Alarm bi bil odveč, če bi gospa vedela, da krog nebesnih znamenj ni sestavljen iz ozvezdij (kamor spada tudi njen "trinajsti" Kačenosec), ampak iz zodiakalnih znamenj, ki niso nič drugega kot časovno-prostorska razdelitev ekliptike (navidezna pot Sonca okrog Zemlje, ki jo Sonce opravi v letu dni) na dvanajst enakih delov. Astronomsko oziroma tropsko leto in z njim krog zodiakalnih znamenj se prične 20. ali 21. marca vsako leto, ko Sonce prekriža nebesni ekvator z juga proti severu. Tega dne sta dan in noč na vsej Zemlji enako dolga. Prične se znamenje Ovna in z njim pomlad. Ko Sonce približno 21. junija doseže maksimalno deklinacijo 23,5° severno od ekvatorja (tej točki pravimo poletni solsticij), je na severni polobli dan najdaljši, noč najkrajša; prične se znamenje Raka in z njim poletje. Ob jesenskem enakonočju (v zodiaku točka točno nasproti 0° Ovna) se prične znamenje Tehtnice (jesen), ob zimskem solsticiju, ko je noč najdaljša, dan najkrajši, pa znamenje Kozoroga (zima). Meje vmesnih znamenj so določene z razdelitvijo vsake četrtine na tri enake dele.

Za razliko od znamenj so ozvezdja skupine zvezd različnih velikosti in oblik. Vse zvezde na nebu astronomi danes uvrščajo v 88 ozvezdij. V ozadju ekliptike, ki določa dvanajst horoskopskih znamenj, je (izmed skupaj 88) dvanajst ozvezdij, ki jim pravimo tudi "zodiakalna" ozvezdja: to so ozvezdje Ovna, ozvezdje Bika, ozvezdje Dvojčkov, ozvezdje Raka... Znamenja, kot jih poznamo, so resda dobila ime po dvanajstih poglavitnih ozvezdjih, ki se nahajajo za ekliptiko, a spomnimo se, da naš, astrološki zodiak, določa ekliptika, ne ozvezdja! Ozvezdja se z znamenji prekrivajo samo zelo približno. V prvih pomladnih dnevih je v ozadju Sonca tako na primer ozvezdje Rib, čeprav "štejemo" v tem času znamenje Ovna! Poleg tega se položaj ozvezdij v odnosu do znamenj spreminja, saj ekvinokcijska točka zaradi nekakšnega "tresenja" Zemlje drsi počasi nazaj po nebesnem svodu (takoimenovana "precesija ekvinokcijev"). Ekvinokcij se vsako leto zamakne za 50 sekund nebesne dolžine, kar znese 1° v 72 letih. Znamenja so se približno pokrivala z ozvezdji kakih 300 let pr.n.š., vendar zaradi precejšnjih razlik v pojmovanju, kje se konča eno ozvezdje in kje prične drugo, ter zaradi različnih velikosti posameznih ozvezdij, res samo približno. Ekvinokcijska točka je bila nekako zadnjih 2000 let v ozvezdju Rib - odtod mistična Doba Rib, ki ji zdaj sledi Doba Vodnarja. (To ima nek astrološki pomen, vendar zelo splošen, saj "dobe" vplivajo na razvoj celotnega človeštva, ne na posameznike).

Astrologi seveda vemo, da med zodiakalna ozvezdja spada tudi Kačenosec (Sonce ga prehaja decembra). Pa ne samo to: poleg njega obstaja tudi zodiakalno ozvezdje Kit, ki delno sovpada z znamenjem Bika. Obe ozvezdji je v svojih spisih omenjal že slavni astronom/astrolog Ptolemej v 2.stoletju, vendar mu še na misel ni prišlo, da bi ju uvrstil med zodiakalna znamenja. Ta so pač določena s potjo Sonca, ki je središče našega sistema in ima kot tako svoje fizikalne zakonitosti.

Vse je torej jasno, samo to ne, ali je cenjena gospa astronomka resnično tako nerazgledana ali pa si je samo privoščila zlobno šalo?

http://www.lunin.net/forum/lofiversion/index.php/t581.html

Hehe, tisti astrologov odgovor glede trinajstega ozvezdja me spominja na odgovor teologov, da Zemlja in nebo ter živali in človek dejansko niso bili ustvarjeni v šestih dneh in da tega ne smemo razumeti dobesedno, češ, da so omenjeni dnevi bili pravzaprav mišljeni metaforično.

Kljub trditvi, da je zodiak dejansko določen z nekakšno "časovno-prostorsko razdelitvijo ekliptike" na 12 odsekov (zakaj pa ravno 12?) in ne z ozvezdji, pa astrologi pri izdelavi svojih astroloških kart vseeno kar pridno uporabljajo natančno izračunane efemereide v katerih so točne koordinate planetov in sonca glede na ozvezdja, ki jih pa pripravljajo astronomi.

Tako tudi trditev, da se pomlad v ekvinkciju začne s soncem v Ovnu, deluje precej komično, ker danes preprosto ne drži več, čeprav je pred dvatisoč leti držala.

Seveda tudi tega, da so današnje zvezdne konstelacije v primerjavi s konstelacijami iz preteklosti premaknjene, ni odkrila tista angleška znanstvenica, s katero se poskuša polemizirati, ker so to na nebu opazili že stoletja pred njo mnogi, ki so le malo bolje pogledali v nebo. Pravzaprav je pojav pravilno razložil že Hiparh pred 2200 leti, sam mehanizem precesije so pa natančneje razložili šele po Newtonu in Koperniku s težnostnimi vplivi Sonca in Lune na vrtenje Zemlje (in ne s tresenjem Zemlje   ).

Nebo je v današnji zahodni kulturi iz zgodovinskih razlogov razdeljeno na 88 konstelacij, kar bi pa lahko bilo tudi drugače, saj obstajajo tudi drugačne domišljijske razdelitve neba na povsem drugačne vzorce v drugih kulturah. Tam, kjer je nekdo v obrisu določenih zvezd videl medveda ali kozla, je nekdo drug videl obrise vprege in podobno, odvisno od konkretnega kulturnega konteksta.

Tako zahodno razdelitev na konstelacije so zaradi lažje laične orientacije na nebu privzeli tudi astronomi, čeprav zvezde, ki so na nebu navidezno v istem ozvezdju skupaj, med sabo večinoma sploh niso v nikakršni neposredni zvezi in so v vesolju med seboj lahko oddaljene tudi milijone svetlobnih let.

Danes se astromomi  ne ukvarjajo z ozvezdji (konstelacijami), ker tu nimajo kaj preučevati, saj spada bolj na področje psihologije (Rorschachov test), kot astronomije. Preučujejo pa drugačne vrste grupacij zvezd, ki veliko bolje odražajo dejansko medsebojno povezanost objektov v vesolju (naprimer zvezdne kopice, ali še večje skupine, kot so galaksije, ki lahko vsebujejo tudi stotine milijard zvezd, ki se sučejo okoli istega galaktičnega središča.)

Astrologinja toži vesoljsko agencijo NASA, ker ruši ravnotežje v Vesolju ...

http://24ur.com/naslovnica/zanimivosti/20050510_2056149.php?Nxn2=40